odgovórnost (-i) f
1. responsabilità:
enakopravnost pravic, dolžnosti in odgovornosti državljanov parità di diritti, doveri e responsabilità dei cittadini
na mojo odgovornost sulla mia responsabilità
sprejeti odgovornost assumere, assumersi la responsabilità di
2. (naloga, obveznost) compito, impegno, carico, onere:
jur. civilna odgovornost responsabilità civile
disciplinska odgovornost responsabilità disciplinare
kazenska odgovornost responsabilità penale
krivdna odgovornost imputabilità
materialna odgovornost responsabilità materiale
odškodninska odgovornost responsabilità di risarcimento dei danni
osebna odgovornost responsabilità individuale
ekon. družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) società a nome collettivo (s. n. c.)
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) società a responsabilità limitata (s. r. l.)
terjati odgovornost od rendere qcn. responsabile di
klicati na odgovornost chiedere ragione a qcn. di qcs.
Zadetki iskanja
- človéštvo (-a) n mondo, universo; umanità, uomini:
odgovornost pred človeštvom in zgodovino responsabilità davanti agli uomini e alla storia - jemáti (jêmljem)
A) imperf. ➞ vzeti
1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito
2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse
3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.
4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente
5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare
6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli
7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio
8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio
9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare
B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente! - kázenski (-a -o) adj.
1. penale; punitivo:
voj. kazenska ekspedicija spedizione punitiva
kazenska kolonija colonia penale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. kazenski prostor area di rigore
šport. kazenski strel calcio di punizione; (enajstmetrovka) calcio di rigore
2. jur. penale:
sprožiti, uvesti kazenski postopek promuovere un'azione penale, istruire un processo
ustaviti kazenski postopek sospendere un processo
kazenska odgovornost responsabilità penale
kazenska preiskava istruttoria
kazenska sankcija sanzione penale
kazenski poboljševalni zavod casa di pena, penitenziario
kazenski pregon azione penale
kazenski proces processo penale
kazenski sodnik giudice penale
kazenski ukrep provvedimento, misura penale
kazenski zakonik codice penale
kazensko pravo diritto penale - kolektíven (-vna -o) adj. collettivo; della collettività:
kolektivna igra gioco di squadra
kolektivna odgovornost responsabilità collettiva
kolektivna pogodba contratto collettivo di lavoro
kolektivna (splošna)
potrošnja consumo generale
kolektivna zemlja demanio comunale
lingv. kolektivno (skupno)
ime nome collettivo
polit. sistem kolektivne varnosti sistema di sicurezza collettiva - krívden (-dna -o) adj. jur. della colpa; colpevole; criminale, criminoso:
krivdno dejanje azione colpevole
krivdna odgovornost colpevolezza, reità - lásten (-tna -o) adj.
1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri
2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità
3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue
4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù
5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda - ležáti (-ím) imperf.
1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
ležati v postelji stare a letto
ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
ležati kot mrtev giacere immobile
ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale
2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati
3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con
4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
dežela leži na severu la regione si trova nel nord
organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale
5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte
6. (izraža stanje osebka)
ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
pren. ležati v prahu giacere nella polvere
ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme - napŕtiti (-im) | naprtováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. caricare, mettere sulle spalle:
naprtiti vrečo caricare sulle spalle un sacco
2. pren. accollare, addossare:
naprtiti komu odgovornost accollare a uno la responsabilità
naprtiti komu krivdo za neuspeh addossare a uno la colpa dell'insuccesso
3. pren. (pripisati, prisoditi) ascrivere qcs. a; incolpare uno di:
naprtiti komu tatvino incolpare uno di furto
B) napŕtiti si (-im si) | naprtováti si (-újem si) perf., imperf. accollarsi, addossarsi, assumersi; farsi carico di:
naprtiti si številno družino accollarsi una famiglia numerosa - nosíti (-im)
A) imperf.
1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere
2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano
3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie
4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?
5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca
6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte
7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico
8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro
9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di
10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca
11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
B) nosíti se (-im se) imperf. refl.
1. portarsi, incedere
2. spostarsi; diffondersi
3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore
4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda
5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi - odškodnínski (-a -o) adj. di indennità, di indennizzo, di risarcimento; compensativo:
odškodninska tožba azione per risarcimento dei danni
odškodninska odgovornost obbligo di risarcire i danni - osében (-bna -o) adj.
1. personale, individuale:
osebni podatki dati personali, generalità
osebni opis connotati
osebni dohodek reddito individuale
osebna izkaznica carta d'identità
osebna korist tornaconto
jur. osebni stan stato civile
2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
osebna žalitev offesa personale, individuale
osebni motivi motivi personali
osebne pravice diritti dell'individuo
podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
osebna pozornost interessamento
3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
osebna prtljaga bagagli, effetti personali
osebna higiena igiene personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
osebni avtomobil berlina, limousine
osebno dvigalo ascensore
lingv. osebna glagolska oblika forma finita
jur. osebna lastnina proprietà personale
šport. osebna napaka fallo personale
osebna odgovornost responsabilità individuale
osebna pokojnina pensione individuale
osebna svoboda libertà individuale
osebni dohodek reddito individuale
šport. osebni rekord record personale
lingv. osebni zaimek pronome personale
osebno delo lavoro indipendente
osebno jamstvo garanzia personale
osebno perilo biancheria personale
jur. osebno pravo diritto personale
inform. osebni računalnik personal computer
osebno pojmovanje soggettività
osebno vodilo massima - pléča (pléč) n pl. anat. spalla, spalle; omero; pren. schiena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prevzeti odgovornost na svoja pleča assumersi le responsabilità
imeti jih devetdeset na plečih avere novant'anni (sul groppone)
ostati na plečih restare a carico, dover curarsene - pred prep.
I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)
1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole
II. (z orodnikom)
1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania
3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami
4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava
5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te
6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane - prelágati (-am) | preložíti (-ím) perf., imperf.
1. spostare;
reka prelaga strugo il fiume cambia l'alveo
2. trasbordare
3. addossare, gravare:
prelagati odgovornost na druge addossare la responsabilità su altri; scaricare la responsabilità su altri, addossare la responsabilità ad altri
prelagati krivdo na drugega incolpare un altro, scaricare la colpa su un altro, addossare la colpa a qualcun altro
4. rinviare, differire, aggiornare:
preložiti izstrelitev satelita rinviare il lancio del satellite
preložiti sejo rinviare, aggiornare la seduta
obrt. prelagati šibe, vitre eno čez drugo intrecciare i vimini
grad. preložiti streho ricoprire il tetto
grad. preložiti cesto spostare il tracciato della strada - prenášati (-am) | prenêsti (-nêsem) imperf., perf.
1. trasportare, trasferire, spostare, portare, riportare; devolvere:
prenašati na hrbtu, v rokah trasportare a spalla, portare in braccio
prenašati težo z ene noge na drugo trasferire il peso da una gamba all'altra
prenesti znesek v dobrodelne namene devolvere una somma in beneficienza
2. trasmettere, trasportare:
prenašati električno energijo trasportare l'energia elettrica
prenašati gibanje, vrtenje trasmettere il moto, la rotazione
3. comunicare, trasmettere, veicolare:
prenesti bolezen veicolare una malattia
4. riportare, trasferire, tradurre:
prenesti ideje v prakso tradurre le idee in pratica
5. rad. trasmettere:
prenašati govor, tekmo trasmettere un discorso, una partita
6. trasmettere, scaricare, addossare, imporre:
prenesti odgovornost na druge scaricare, addossare la responsabilità su altri
prenesti naloge, funkcije na druge organe trasmettere compiti, funzioni ad altri organi
7. (prestati, prestajati, trpeti) sopportare, patire, soffrire; tollerare; digerire:
prenesti krivico, žalitve sopportare l'ingiustizia, le ingiurie
tistega človeka sploh ne prenesem quell'uomo non lo digerisco proprio
prenašati kavo, alkoholne pijače portare bene il caffè, gli alcolici
ne prenesti hrupa non sopportare il baccano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(dobro) prenašati leta portare bene gli anni
jur. prenesti lastninsko pravico z ene postavke na drugo (v zemljiški knjigi) volturare
jur. prenesti lastništvo permutare
inform. prenesti v digitalno obliko digitalizzare
prenašati bolhe, uši impulciare, impidocchiare
prenesti na daljavo teletrasmettere
prenašati prek radia, televizije radiotrasmettere, teletrasmettere
adm. prenesti na deželno pristojnost regionalizzare - ráma (-e) f
1. anat. spalla; omero:
dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
na ramah a spalla
na ramo, čez ramo a tracolla
skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
biti z ramo ob rami essere pari, uguali
bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla
2. alp., obl. spalla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. stopniščna rama rampa di scale
voj. na ramo! spall'arm! - valíti1 (-ím)
A) imperf.
1. rotolare, voltolare
2. pren. scaricare; gettare:
odgovornost valiti s sebe scaricare sugli altri la propria responsabilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
valiti besede v ustih masticare le parole
B) valíti se (-ím se) imperf. refl.
1. rotolarsi, rotolare, voltolarsi:
skala se vali po pobočju v dolino il masso rotola a valle per il pendio
2. camminare, procedere goffo, lento
3. riversarsi:
množica se vali iz dvorane la moltitudine si riversa fuori della sala
4. erompere (in gran quantità);
iz dimnika se vali gost dim un fumo denso erompe dal comignolo - vódstven (-a -o) adj. direzionale, dirigenziale, di dirigente; della direzione:
vodstveni delavec dirigente
vodstvena odgovornost responsabilità di dirigente - vzéti (vzámem)
A) perf.
1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.
2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!
3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti
4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)
5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare
6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo
7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale
8. farm. prendere (una medicina)
9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono
10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia
11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da
12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità
13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)
C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto