Franja

Zadetki iskanja

  • odíti (-ídem) perf. glej odhajati | oditi
  • besédica (-e) f dem. od beseda paroletta; parola:
    mile, prijazne besedice parolette gentili
    ne črhniti, ne ziniti, ne spregovoriti niti besedice non dir parola, motto
    niti z besedico ne omeniti česa non menzionare affatto qcs.
    niti besedice ne dati, ne spraviti iz sebe non dir parola, essere muto come un pesce
    niti besedice ne verjeti komu non credere affatto a qcn.
    oditi brez besedice andarsene alla chetichella
    ponoviti vse do besedice ripetere tutto parola per parola
    niti besedice več! zitto, non una parola di più!
    nikomur niti besedice! acqua in bocca!
  • braníti (-im)

    A) imperf.

    1. (odvračati napad) difendere:
    braniti z orožjem difendere con le armi
    braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

    2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
    braniti meje države difendere i confini dello Stato
    braniti čast difendere, proteggere l'onore

    3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
    nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

    4. jur. (zagovarjati) difendere:
    obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

    5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
    braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
    šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
    šport. braniti vrata difendere la porta

    B) braníti se (-im se) imperf. refl.

    1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
    braniti se časti rifiutare gli onori

    2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
    braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze
  • brez prep.

    1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
    biti brez dela essere senza lavoro
    izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
    pog. čaj brez tè liscio
    brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
    pren. brez števila ljudi moltissima gente
    pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
    ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
    oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

    3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
    brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

    4. (za izvzemanje) senza:
    bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

    5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
    brez cvetnih listov apetalo
    brez dlak glabro
    gost. brez (dodatkov) liscio
    brez državljanstva apolide
    pren. brez osebnosti amorfo, anodino
    brez osnove inconsistente
    brez para scompagnato, spaiato
    brez perja implume
    brez pomoči inerme
    brez prebite pare squattrinato
    brez predsodkov disinibito, spregiudicato
    brez premoženja nullatenente
    brez primere incomparabile, ineguagliabile
    brez repa in glave scombinato; a casaccio
    knjiž. brez šiva inconsutile
    brez teka inappetente
    brez volje passivo
    brez vonja inodoro
    brez glasu afono
    brez glave acefalo
    brez kofeina decaffeinato
    avt. brez koles sgommato
    gastr. brez kosti disossato
    brez krvi esangue
    med. brez vročine sfebbrato, apiretico
    brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
    ('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
    brez krivde incolpabilmente
    brez mere immoderatamente
    brez odlašanja prontamente
    brez razlike indifferentemente, indistintamente
    brez skrbi, strahu tranquillamente
    brez sramu svergognatamente
    brez vednosti all'insaputa
    brez volje passivamente
    brez vodstva allo sbando
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • francósko adv. francese, in francese, alla francese:
    govoriti francosko parlare (in) francese
    oditi po francosko andarsene alla francese
  • iz prep.

    1. (izraža premikanje navzven) da, di:
    stopiti iz hiše uscire di casa
    priti iz Nemčije venire dalla Germania

    2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
    sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
    iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

    3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
    kava iz Brazilije caffè del Brasile

    4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
    prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

    5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
    obleka je iz mode il vestito è fuori moda
    bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

    6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
    spomini iz mladosti ricordi di gioventù

    7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
    kipec iz brona statuetta di bronzo
    izpit iz matematike esame di matematica

    8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
    storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
    oditi iz protesta andarsene per protesta

    9. (za izražanje odnosa do koga) di:
    briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

    10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
    prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
    iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
    iz srca rad di tutto cuore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
    biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
    biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • náglo adv.

    1. rapidamente, velocemente

    2. presto, sollecitamente; sbrigativamente:
    naglo, naglo, da ne bo prepozno presto, presto se no sarà troppo tardi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naglo oditi filare
    naglo odpraviti spicciare
    naglo se podati precipitarsi
    naglo si slediti incalzare
  • neznáno adv.
    oditi neznano kam andarsene chissà dove
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • odhájati (-am) | odíti (-ídem) imperf., perf.

    1. andarsene, partire; emigrare:
    odšel je za zmeraj se ne è andato per sempre
    gledali so za vlakom, ki je odhajal guardavano il treno che partiva
    (izseliti se) odhajati v Ameriko emigrare in America
    oditi iz vasi (zapustiti podeželje) lasciare la campagna (per trovare lavoro in città)

    2.
    oditi v pokoj andare in pensione
    oditi k vojakom andare soldato, andare sotto le armi
    odhajati na novo službeno mesto essere trasferito
    pren. oditi po francosko andarsene alla chetichella
    pren. oditi z dolgim nosom restare a bocca asciutta, restare con un palmo di naso
  • opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
    opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
    opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
    opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
    opraviti nalogo eseguire un compito
    opraviti nakupe fare acquisti
    opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
    opravljati funkcijo coprire una carica
    opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

    2. combinare, riuscire a fare:
    s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

    3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
    z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
    nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

    4. pren. esser finito, fallito:
    kot igralec je opravil è un attore finito

    5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
    imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
    imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
    nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

    6. star. vestire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
    opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
    pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
    dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
    zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
    pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
    nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
    opraviti s kom ammazzare qcn.
    šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
    še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
    mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
    rel. opraviti spoved confessarsi
    rel. opravljati službo božjo celebrare la messa
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • počítnice (-ítnic) f pl. vacanze, vacanza; ferie; svago:
    šolske, poletne, zimske počitnice vacanze scolastiche, estive, invernali
    oditi na počitnice andare in ferie, andare in vacanza
  • pretepèn (-êna -o) adj. picchiato, bastonato, malmenato:
    biti kot pretepen essere stanco morto
    pren. oditi kot pretepen pes andarsene con la coda fra le gambe
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • rájža (-e) f pog. viaggio:
    oditi na rajžo andare in viaggio
    še nobeno rajžo se nisem tako zabaval non mi sono mai divertito tanto
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare