Franja

Zadetki iskanja

  • nótranji (-a -e) adj.

    1. interno, interiore:
    notranje plasti strati interiori
    notranja oprema arredamento interno

    2. (ki poteka znotraj države) interno:
    notranje tržišče mercato interno
    ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

    3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
    notranje življenje vita interiore

    4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. notranja energija energia interna
    ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
    med. notranja krvavitev emorragia interna
    lit. notranja rima rima al mezzo
    notranje dihanje respirazione interna
    fiziol. notranje izločanje secrezione interna
    notranje morje mare interiore
    ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
    mat. notranji kot angolo interno
    lit. notranji monolog monologo interiore
    anat. notranji organi organi interni
    notranji zajedavec parassita interno
    lingv. notranji predmet oggetto interiore
    avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
    zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
    anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
    notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
    anat. notranja nosna odprtina coana
    grad. notranja obloga lambrì
    zool. notranja ovojnica zarodka amnio
    anat. notranja plast žile intima
    navt. notranja prečka trinchettina
    lit. notranja rima rimalmezzo
    obl. notranja stran kožuha interno
    notranja vrata bussola
    polit. notranje zadeve interno, interni
    anat. notranje uho labirinto
    bot. notranji belkasti sloj albedine
    arhit. notranji lok sottarco, intradosso
    strojn. notranji navoj madrevite
    notranji podplat tramezza
    film. notranji posnetki interno, interni
    notranji šiv basta
  • čút (-a) m

    1. anat. senso:
    pet čutov: vid, sluh, voh, okus in tip i cinque sensi: vista, udito, olfatto, gusto e tatto

    2. (pravi občutek) senso; istinto:
    estetski čut senso estetico
    etični čut senso etico
    notranji čut senso interiore
    čut za lepoto senso del bello
    čut za pravičnost senso di giustizia
    ženski čut istinto femminile
    šesti čut sesto senso, intuito
  • gíb (-a) m movimento, moto; corsa:
    nagel, sunkovit gib movimento brusco
    nagonski gib moto istintivo
    pren. notranji gibi moti interiori
    strojn. gib bata corsa dello stantuffo
    delovni gib moto di lavoro
    mrtvi gib corsa morta
  • gléženj (-žnja) m anat. malleolo:
    notranji, zunanji gleženj malleolo interno, esterno
    pren. ne segati komu niti do gležnjev non esser degno di lustrare le scarpe a qcn.
  • kót (-a) m

    1. (prostor med stikajočimi se stenami) angolo; canto:
    kot sobe, ust angolo della stanza, della bocca
    jedilni kot angolo cottura
    za kazen poslati v kot mandare in castigo (in un angolo)

    2. angolo, luogo; ekst. (ozko področje, predel):
    tržaški kot il Triestino

    3. pren. dimora; casa

    4. (na kmetih preužitek) sostentamento (del padrone anziano vita natural durante):
    izgovoriti si kot garantirsi il sostentamento

    5. mat. angolo:
    izbočeni (konveksni)
    kot angolo convesso
    iztegnjeni kot angolo piatto
    komplementarni kot angolo complementare
    naklonski kot angolo d'inclinazione
    notranji kot angolo interno
    ostri kot angolo acuto
    polni kot angolo giro
    pravi kot angolo retto
    suplementarni kot angolo supplementare
    topi kot angolo ottuso
    kosinus, kotangens kota coseno, cotangente di un angolo
    pod pravim kotom a squadra, in squadra

    6. voj.
    mrtvi kot angolo morto

    7. šport. angolo; calcio d'angolo

    8. ekst.
    zorni kot angolo visuale, visuale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pretakniti vse kote frugare dappertutto
    potisniti koga v kot emarginare, snobbare qcn.
    kaj vreči v kot appendere qcs. al chiodo
    po vseh kotih so se valjale cunje gli stracci erano sparsi dappertutto
    geogr. kot (zaprta gorska dolina) testa, testata (della valle)
    astr. časovni kot culminazione
    fiz. deklinacíjski kot declinazione magnetica
    grad. deviacijski kot angolo di deviazione
    fiz. lomni kot angolo di rifrazione
    fiz. odbojni kot angolo di riflessione
    teh. rezilni kot angolo di taglio
    vpadni kot angolo di incidenza
  • lák (-a) m

    1. vernice; lacca:
    nanašati lak, premazati z lakom passare la vernice
    obrizgati z lakom spruzzare la vernice
    topilo za lak solvente
    tovarna lakov fabbrica di vernici
    brezbarvni, motni, sijajni, sintetični lak vernice incolore, opaca, lucida, sintetica
    notranji, zunanji lak vernice per uso interno, esterno
    kozm. lak za lase lacca, fissatore
    kozm. lak za nohte lacca, smalto per unghie
    bitumenski, nitrocelulozni lak vernice bituminosa, nitrocellulosica

    2. (usnje, obdelano tako, da se sveti) vernice
  • monológ (-a) m (samogovor) monologo; soliloquio:
    dramski, lirski, notranji monolog monologo drammatico, lirico, interiore
  • navòj (-ôja) m

    1. teh. filetto, filettatura, impanatura:
    notranji, zunanji navoj filettatura interna, esterna
    metrski, cevni navoj filettatura metrica, Whitwork
    globina, korak, premer navoja altezza, passo, diametro del filetto

    2. avvolgimento, gomitolo; incannatura
  • orgán (-a) m

    1. anat., zool., bot. organo:
    govorni organi organi della favella, della parola
    slušni organ, organ za vid organo dell'udito, organo della vista
    spolni organi genitali
    gibalni organi organi della locomozione
    bot. vegetativni organi organi vegetativi

    2. (oseba, skupina oseb glede na položaj, funkcijo v kaki skupnosti) organo:
    izvršilni, nadzorni organi organi esecutivi, di controllo
    preiskovalni organ organo investigativo
    upravni organ organo direttivo; organo amministrativo
    državni, občinski organi organi dello Stato, del comune
    pravosodni organi (sodstvo) magistratura

    3. časn. (glasilo) organo:
    Avanti je organ Italijanske socialistične stranke l'Avanti è l'organo del PSI
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. cevasti organi organi tubulari
    notranji organi organi interni
    zool. cvrčalni organ organo, apparato stridulante
    biol. krvotvorni organi organi emopoietici
  • posnétek (-tka) m

    1. imitazione, copia:
    dober posnetek usnja una buona imitazione della pelle
    pren. sin je veren posnetek svojega očeta il figlio è il padre sputato

    2. fot. fotografia, foto; film. ripresa, filmato:
    barvni, črno-beli posnetek foto a colori, in bianco e nero; filmato a colori, in bianco e nero
    skupinski posnetek foto di gruppo
    trenutni posnetek (fotografia) istantanea
    notranji, zunanji posnetki riprese interne, esterne
    neoster posnetek foto sfocata
    oster posnetek foto a fuoco
    posnetek v protisvetlobi foto controluce
    med. rentgenski posnetek radiografia

    3. rad. registrazione:
    posnetek na magnetoskopskem traku registrazione su nastro magnetico
  • samogóvor (-a) m monologo, soliloquio; lit.
    notranji samogovor monologo interiore
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
  • transpórt (-a) m

    1. trasporto:
    transport blaga, potnikov trasporto di merci, di passeggeri
    letaski, pomorski, železniški transport trasporto aereo, marittimo, ferroviario
    mednarodni, notranji transport trasporto internazionale, nazionale
    podjetje za transport società, ditta di trasporti
    žarg. fot. transport filma avanzamento della pellicola

    2. ekst. colonna di autocarri; treno
  • vrstník (-a) | -íca (-e) m, f

    1. coetaneo (-a); pari; simile:
    naš vrstnik un nostro pari

    2. omologo (-a):
    naš notranji minister se je srečal z italijanskim vrstnikom il nostro ministro degli Interni si è incontrato con l'omologo italiano
  • zajedávec (-vca) | -vka (-e) m, f parassita (tudi pren.):
    črevesni, kožni zajedavci parassiti intestinali, cutanei
    rastlinski, živalski zajedavci piante parassite, animali parassiti
    notranji, zunanji zajedavci endoparassiti, ectoparassiti
  • žèp (žêpa) m

    1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
    nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
    hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
    hlačni žep tasca dei calzoni
    notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
    našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

    2. voj. sacca:
    delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
    aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

    3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
    veznični žep fornice congiuntivale

    4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
    tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
    kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
    globoko seči v žep pagare caro
    držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
    poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
    plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
    žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
    imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
    imeti plitev žep avere pochi soldi
Število zadetkov: 16