nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
nikoli več se nista videla non si videro mai più
pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
zdaj ali nikoli adesso o mai più
šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi
Zadetki iskanja
- čepràv konj. benché, sebbene; anche se, malgrado; nonostante che:
pren. pa čeprav te nikoli več ne vidim dovessi anche non vederti mai più
čeprav si je nagrado zaslužil, je ni dobil on malgrado lo meritasse, non ha vinto lui il premio - dotakníti se (-em se) | dotíkati se (-am se) perf., imperf.
1. toccare (con la mano); toccare lievemente, sfiorare:
dotakniti se boleče točke toccare un punto dolente
pren. noben moški se je še ni dotaknil non ha avuto finora alcun rapporto sessuale, è ancora vergine
fant je pošten, nikoli se ne dotakne tujega il ragazzo è onesto, non ha mai toccato roba d'altri
2. publ. (nekoliko spregovoriti) toccare, menzionare, accennare (a), sfiorare:
dotakniti se problema accennare al problema
3. toccarsi, essere a contatto:
skrajnosti se dotikajo gli estremi si toccano - enák (-a -o)
A) adj.
1. uguale; identico:
dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
enake barve colori uguali
enake ideje idee uguali
pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri
2. uguale, pari:
nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai
3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire
B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
ekon. enako za enako un tanto per un tanto
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia - fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
pog. fant od fare ragazzo in gamba
petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove - kùp (-a) m
1. mucchio; bica; pila:
kup drv catasta di legna
kup knjig pila di libri
gnojni kup letamaio
kup zemlje mucchio di terra
zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare
2. na kup, na kupu:
nametati kaj na kup gettare in mucchio
še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
zgrmeti na kup crollare
lesti na kup essere fatiscente
denar mu kar leti na kup ha facili guadagni
3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
kup ruševin un ammasso di macerie
na kup a caterve
imeti kup skrbi avere un mondo di guai
kup ljudi un visibilio di gente
kup cunj cenciame
kup nesnage knjiž. colluvie
kup pozdravov knjiž. salutissimi - márati (-am) imperf.
1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
ne marati jesti non voler mangiare
ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
(eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola
2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde
3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione
4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono
5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile - meníti (-im)
A) imperf.
1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente
2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi
3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'
4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?
5. (reči, dejati) dire; fare:
lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate
B) meníti se (-im se) imperf. refl.
1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno
2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli - minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.
1. passare, scorrere:
čas hitro mineva il tempo passa veloce
2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)
3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia
4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
pren. vse pride, vse mine tutto passa - naráva (-e) f
1. natura:
zakoni narave le leggi della natura
človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
ljubitelj narave amante della natura
2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica
3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
mirna narava un temperamento calmo
4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. plačati v naravi pagare in natura
filozofija narave filosofia della natura
šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
v naravi, po naravnem redu in natura
filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
um. upodobitev po naravi disegno dal vero
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio - nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
letalska nesreča sciagura aerea
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
elementarne nesreče calamità naturali
življenjske nesreče le traversie della vita
po nesreči inavvedutamente, per disavventura
po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
na nesrečo disgraziatamente
nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto - nevoščljívost (-i) f invidia:
to govori iz same nevoščljivosti dice così per pura invidia
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre tutto il mondo l'avrebbe
nevoščljivost nikoli ne miruje tutto finisce fuorché l'invidia - nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla - nikjér adv. (v nikalnih stavkih) in nessun luogo:
pren. nikoli in nikjer nisem videl takega lažnjivca non ho mai incontrato un bugiardo della sua risma - odgóvor (-a) m risposta, replica; trg. riscontro; adm. esito, evasione:
izmikati se, izogibati se odgovoru eludere la risposta
dati odgovor dare una risposta, rispondere
jasen, kratek odgovor risposta chiara, breve
odklonilen odgovor risposta negativa, rifiuto
evf. dajati odgovor pred Bogom rispondere a Dio, morire
imeti odgovor na jeziku ob vsaki priložnosti, nikoli ne ostati dolžen odgovora avere sempre la risposta pronta
v odgovor na Vaše pismo in risposta alla Vostra lettera
odrezav odgovor botta e risposta, risposta per le rime
jur. odgovor na repliko duplica - počíti (počíjem) | počívati (-am) perf., imperf.
1. riposare, riposarsi; (spati, ležati) dormire; evf. (biti pokopan) riposare, giacere, essere sepolto:
evf. tukaj počiva ... qui giace...
počivati v miru riposare in pace
2. (biti v stanju neaktivnosti) riposare; essere fermo:
počivati na lovorikah riposare sugli allori
pustiti zemljo počivati lasciar riposare la terra
stroji počivajo le macchine sono ferme
3. (biti, ležati) riposare, posare:
otrokova glava je počivala na materinih prsih la testa del bambino riposava sul seno della madre
PREGOVORI:
nesreča nikoli ne počiva i guai non occorre chiamarli - pôzno adv. tardi:
prihajati pozno venire tardi, tardare a venire
pozno popoldne nel tardo pomeriggio
pozno ponoči a notte inoltrata, a tarda notte; a notte fonda
(v pov. rabi) pozno je že s'è fatto tardi
kako pozno je že? che ora è, che ore sono?
nalogo mora oddati najpozneje do torka deve consegnare il compito al massimo entro martedì
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai - práviti (-im)
A) imperf., perf.
1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso
2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no
3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice
4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'
B) práviti se (-i se) perf. impers.
1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo
2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad
3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni - préj
A) adv.
1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi
2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper
3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà
4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
B) préj ko konj.
1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno
2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga - preostájati (-am) | preostáti (-stánem) imperf., perf. restare, rimanere:
nikoli mu ne preostaja dosti časa non gli rimane mai abbastanza tempo
ne preostane nič drugega, kot da prosiš za pomoč non ti rimane altro (da fare) che chiedere aiuto