Franja

Zadetki iskanja

  • naráva (-e) f

    1. natura:
    zakoni narave le leggi della natura
    človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
    neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
    divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
    ljubitelj narave amante della natura

    2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
    prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
    vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

    3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
    po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
    mirna narava un temperamento calmo

    4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
    biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. plačati v naravi pagare in natura
    filozofija narave filosofia della natura
    šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
    v naravi, po naravnem redu in natura
    filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
    um. upodobitev po naravi disegno dal vero
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio
  • anárhičen (-čna -o) adj. anarchico; pren. anarchico, disordinato, ribelle:
    temu je vzrok njegova anarhična narava tutta colpa del suo carattere anarchico
  • avanturístičen (-čna -o) adj. (pustolovski) avventuroso, d'avventure, avventuristico:
    avanturistična narava spirito avventuroso
    avanturistični roman romanzo d'avventure
    avanturistična politika politica avventuristica
  • bogočlovéški (-a -o) adj. rel. teandrico:
    bogočloveška narava Kristusa teandria
  • človéški (-a -o) adj.

    1. umano, dell'uomo:
    človeško telo il corpo umano
    človeška narava la natura umana
    človeški rod genere umano

    2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
    človeško ravnanje trattamento umano

    3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

    4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
    živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
    zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
    PREGOVORI:
    motiti se je človeško sbagliare è umano
  • čúten (-tna -o) adj.

    1. dei sensi; sensibile; sensorio, sensoriale:
    čutni organ organo dei sensi
    čutna zaznava percezione sensibile
    čutna narava natura sensibile
    anat. čutni živec nervo sensibile
    filoz. čutni svet mondo sensibile
    psih. čutna prevara illusione dei sensi

    2. sensuale, carnale:
    duhovna in čutna ljubezen amore platonico e amore carnale
    čutno poželenje appetito carnale
    čutne ustnice labbra sensuali
  • dvójen (-jna -o) numer.

    1. (dvakrat tolikšen) doppio:
    dvojni podplat doppia suola
    dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

    2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
    dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
    pejor. dvojna morala doppia morale
    pejor. dvojno življenje doppia vita
    dvojna brada doppio mento
    pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
    presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. dvojna številka numero doppio
    biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
    bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
    lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
    elektr. dvojna dioda bidiodo
    ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
    jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
    dvojni zakon bigamia
    kem. dvojna vez legame doppio
    mat. dvojni ulomek frazione doppia
    strojn. dvojni navoj doppia filettatura
    šport. dvojni skok salto doppio
    dvojni šah scacco doppio
    teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
    elektr. dvojna vtičnica spina multipla
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • neoskrúnjen (-a -o) adj. inviolato, non profanato; incontaminato, immacolato:
    neoskrunjena narava natura incontaminata
  • obdaríti (-ím) | obdárjati (-am) perf., imperf. regalare, fare regali a, fare dono di a, dotare di:
    obdariti, obdarjati koga s čim regalare qcs. a qcn.; dotare uno di qcs.
    obdariti otroke za novo leto fare regali ai bambini per Capodanno
    bogato obdariti fare ricchi regali
    narava jo je obdarila z lepoto in pametjo natura l'ha dotata di bellezza e ingegno
  • prebáviti (-im) | prebávljati (-am) perf., imperf.

    1. digerire; ekst. smaltire:
    narava ne more prebaviti vseh odpadkov la natura non può smaltire tutti i rifiuti

    2. (premisliti premišljati) riflettere, ponderare; pensarci su

    3. (sprejeti, sprejemati) digerire; mandar giù
  • prerajajóč (se) (-a -e (se)) adj. che rigenera; che rinasce; rigenerante:
    vse prerajajoča ljubezen l'amore che tutto rigenera
    prerajajoča se narava la natura che rinasce
  • romántičen (-čna -o) adj.

    1. um., lit., muz. romantico

    2. romantico, sentimentale:
    romantična narava una natura romantica
    romantično sanjarenje fantasticheria romantica
    romantična ljubezen amore romantico

    3. pren. romantico:
    romantična pokrajina paesaggio romantico
    romantična dogodivščina avventura romantica
  • sovrážiti (-im)

    A) imperf.

    1. odiare, detestare:
    divje, smrtno sovražiti odiare, detestare a morte
    sovražiti koga kot kugo, kot psa, sovražiti iz dna duše, iz dna srca odiare dal profondo del cuore

    2. detestare, aborrire, non sopportare:
    narava sovraži praznino la natura aborrisce il vuoto
    sovražiti lenuhe non sopportare i fannulloni

    B) sovrážiti se (-im se) imperf. refl. odiarsi, detestarsi; non sopportarsi:
    sovražiti se kot pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
  • zaživéti (-ím) perf.

    1. vivere, cominciare a vivere:
    na starost bi rad zaživel mirno nella vecchiaia avrebbe voluto vivere tranquillo

    2. rivivere:
    domači kraj je zaživel v spominu il villaggio natale rivisse nel suo ricordo

    3. sorgere, iniziare l'attività; essere attivo:
    posebej je zaživelo delo filatelistov molto vivace l'attività dei filatelici

    4. (oživeti)
    ob semanjih dneh trg zaživi nei giorni di fiera il borgo sembra rivivere
    spomladi narava spet zaživi in primavera la natura rivive
Število zadetkov: 15