Franja

Zadetki iskanja

  • načín (-a) m modo, maniera; modalità:
    analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
    ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
    ameriški način življenja stile di vita americano
    slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
    na noben način in nessun modo
    na vsak način in, ad ogni modo
    na nek način in un certo senso
    gastr. na ... način all'usanza, alla
    na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
    to ni način non è così che si fa, così non si fa
    na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
    truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
    gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
    lingv. glagolski način diatesi, forma
    trpni, tvorni način forma passiva, attiva
    prislovno določilo načina complemento di modo
    muz. tonovski način tonalità, tono, modo
    durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
    strojn. način delovanja regime
    način izražanja lit. periodare; lingv. tono
    način mišljenja modo di pensare; mentalità
    obl. način oblačenja foggia, tono
    lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
    pren. način življenja treno di vita
  • áktiven (-vna -o) adj. lingv. attivo:
    aktivni način diatesi attiva, forma attiva
  • bolónjski (-a -o) adj. geogr. bolognese, di Bologna; felsineo; petroniano:
    gastr. na bolonjski način alla bolognese
    bolonjski medenjak panspeziale
  • drúg (-a -o)

    A) adj.

    1. altro:
    druge izbire ni non c'è altra scelta
    zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

    2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
    poizkusiti na drug način provare in un altro modo

    3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
    šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

    4. pog. (tuj) altro, estraneo:
    na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
    pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
    zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
    z drugimi besedami in altre parole
    biti drugih misli cambiare idea
    pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
    PREGOVORI:
    drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. altro:
    mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
    želite še kaj drugega? desidera altro?
    (pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

    2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
    drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

    3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
    bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
    odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
    pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
    pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
    ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
    reči med drugim dire fra l'altro
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso
  • glágolski1 (-a -o) adj. lingv. verbale, del verbo:
    glagolski način modo (verbale), diatesi
    glagolski vid aspetto verbale
    osebne glagolske oblike modi finiti
  • lôvski (-a -o)

    A) adj. di, da caccia; venatorio:
    lovska družina compagnia, gruppo di cacciatori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. lovska latinščina fanfaronate da cacciatori
    lovska dovolilnica licenza di caccia
    lovska koča capanna di caccia
    šah. lovska končnica finale di alfieri
    lovska puška fucile da caccia
    lovska škoda danni da selvaggina
    lovska torba carniera
    lovska trofeja trofeo (di caccia)
    lovski čuvaj guardacaccia
    lovski krst battesimo di cacciatore
    lovski nož coltello da cacciatore
    lovski pes cane da caccia
    lovski rog corno da caccia
    aer. lovsko letalo (aereo da) caccia
    lovsko leto stagione della caccia
    lovski rezervat bandita
    lovski suknjič cacciatora
    gastr. piščanec na lovski način pollo alla cacciatora

    B) lôvska f pren.
    ta je pa lovska questa è poi grossa
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • napolitánski (-a -o) adj. geogr. napoletano:
    napolitanske pesmi canzoni napoletane
    gastr. špageti na napolitanski način spaghetti con salsa di pomodoro
  • néki (-a -o)

    A) adj. uno, qualche, tale:
    na neki način se bo stvar uredila in quache modo regoleremo la faccenda
    telefoniral je neki Bole ha telefonato tale Bole

    B) néki adv. (poudarja ugibanje) mai:
    kako neki živijo ljudje v tem zakotnem kraju?! come mai fa a vivere la gente in questa casa del diavolo?!
  • nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

    1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
    nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

    2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
    nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
    na noben način in nessun modo

    3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
    obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
    pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
    pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
    pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
    PREGOVORI:
    minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
    eden ni nobeden uno è nessuno
  • paléten (-tna -o) adj.

    1. um. di, da tavolozza

    2. teh. di, da, con pallet:
    paletni način nakladanja blaga trasbordo delle merci con pallet
  • predaváteljski (-a -o) adj. del, da conferenziere; del docente, dei docenti; iron. cattedratico:
    predavateljski način govorjenja tono cattedratico
  • srédnji (-a -e) adj.

    1. centrale:
    srednja vrsta fila centrale

    2. medio; mediocre:
    srednja postava statura media
    srednja letina raccolto mediocre
    srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

    3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
    srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
    izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

    4. šol.
    srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
    človek srednjih let uomo di mezza età
    voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
    srednja generacija la generazione di mezzo
    srednja igra fase centrale della partita
    šah. srednja linija linea centrale
    srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
    arheol. srednja kamena doba mesolitico
    šport. srednja kategorija peso medio
    šport. srednji napadalec mediano
    šport. tek na srednje proge mezzofondo
    šol. srednja ocena media
    čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
    mat. srednja vrednost valore medio
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. srednje uho orecchio medio
    lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
    lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
    lingv. srednji spol genere neutro
    srednji tok reke corso medio del fiume
    rad. srednji valovi onde medie
    hist. srednji vek Medioevo
    geol. srednji zemeljski vek mesozoico
    agr. srednje oranje aratura a profodità media
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • svójski (-a -o) adj. proprio, specifico, caratteristico, tipico:
    cvetica svojskega vonja fiore dal profumo specifico, caratteristico
    pisati na svojski način scrivere in modo caratteristico, proprio a qcn.
  • táktovski (-a -o) adj. muz. del tempo:
    taktovski način indicazione del tempo
  • tónovski (-a -o) adj. muz. (tonski) tonico, tonale:
    tonovski način modo
  • tónski1 (-a -o) adj. tonico, tonale, di toni; del suono:
    tonsko zaporedje successione di toni
    žarg. rad. tonski mojster sonorista
    muz. tonska govorica musica
    muz. tonska lestvica gamma, scala
    film. tonska kopija (filma) copia sonorizzata
    film. tonski film film sonoro
    muz. tonski način modo, tono
    muz. tonski niz serie
    muz. tonski obseg glasbila, pevskega glasu estensione del suono, della voce
    film. tonski zapis banda sonora
  • tvóren (-rna -o) adj. (ustvarjalen) attivo, creativo:
    lingv. tvorni način diatesi attiva
    bot. tvorno tkivo tessuto meristematico
  • ustaljèn (-êna -o) adj. stabile, stazionario; standard; stereotipato; convenuto, convenzionale:
    ustaljen način vedenja forma convenuta, convenzionale di comportamento
    ustaljeni način prassi
    ustaljena navada tradizione