mórje (-a) n
1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure
2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare
3. (morska voda) mare
4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
Zadetki iskanja
- Črno môrje (-ega -a) n geogr. Mar Nero
- brázdati (-am) imperf., perf. knjiž. solcare (tudi ekst.):
ladja brazda morje la nave solca il mare - čez2 prep.
1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita
2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente
3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri
4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione - divjáti (-ám) imperf. ➞ podivjati
1. impazzare, scatenarsi; correre (furiosamente)
2. imperversare, infuriare, essere in tempesta:
morje divja il mare è in tempesta
v deželi že več let divja vojna nel paese da vari anni infuria la guerra
3. (divje rasti) crescere selvaggiamente - egéjski (-a -o) adj. geogr. egeo:
Egejsko morje Mare Egeo
egejski otoki isole egee - gléj | gléjte inter.
1. (izraža opozorilo na to, kar se opazi) ecco:
glej (glejte), morje ecco il mare
2. (izraža podkrepitev trditve) ecco, guarda (un po'):
glej, koliko sitnosti mi prizadevaš guarda quante seccature mi provochi
3. (izraža začudenje) to', ecco:
glej ga, ti si?! to' sei tu?!
'Kdo bo to delal?' 'Ti, glej ga!' 'E chi lo farà?' 'Ma guarda un po', tu lo farai!'
4. (izraža zadovoljnost) ecco, to', guarda:
glej (glejte), pa smo končali ecco, abbiamo finito - grenlándski (-a -o) adj. geogr. groenlandese, di Groenlandia:
zool. grenlandski kit mistacoceto (Balaena misticetus)
geogr. Grenlandsko morje Mar di Groenlandia - iméti (-ám)
A) imperf.
1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate
2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile
3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?
4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.
5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi
6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina
7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api
8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna
9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?
10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo
11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando
B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini
C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene - kàk (-a -o) adj.
1. (izraža nedoločnost osebe ali stvari) qualche:
prenočili bomo v kaki koči pernotteremo in qualche baita
2. (izraža približnost) qualche; un:
za kak teden bi šel rad na morje mi piacerebbe andare al mare per qualche settimana
redi kakih deset glav živine alleva una decina di capi di bestiame
3. (v prislovni rabi nekako, približno) circa; un:
v Firencah sem bil kake petkrat a Firenze ci sono stato cinque o sei volte - kákšen (-šna -o) adj.
1. (izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti) che, quale; come:
kakšne barve je morje? di che colore è il mare?
kakšna bo letina? come sarà il raccolto?
kakšno bo vreme jutri? che tempo farà domani?
2. (izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste) che, quale:
kakšno vino naj prinesem? che vino vi porto?
3. pren. (izraža močno zanikanje) che, quale:
kakšen moški pa si, da si tega ne upaš che (razza di) uomo sei se non osi farlo
kakšni izgovori neki! ma che scuse d'Egitto!
4. pren. (izraža veliko mero tega, kar določi samostalnik) che, quale:
kakšna škoda zanj che peccato per lui - karíbski (-a -o) adj. geogr. caribico, caraibico, dei Caraibi:
zool. karibski lamantin lamantino, manato (Trichechus manatus)
geogr. Karibsko morje Mar dei Caraibi - kríti (kríjem)
A) imperf. ➞ skriti
1. (prikrivati) coprire, nascondere, celare:
čelo krijejo gosti lasje la fronte è coperta da una folta capigliatura
morje krije v sebi ogromno rib il mare nasconde moltitudini di pesci
2. grad. (polagati kritino, pokrivati) coprire:
kriti streho z opeko coprire il tetto con tegole
megla krije dolino la nebbia copre la valle
voj. kriti umik coprire la ritirata
3. ekon. (zagotavljati izplačilo česa) coprire:
kriti deficit, izdatke coprire il deficit, le uscite
z izdelki kriti vse potrebe coi prodotti coprire il fabbisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kriti komu hrbet guardare, coprire le spalle a uno
šport. kriti igralca coprire, marcare un giocatore
B) kríti se (kríjem se) imperf. refl.
1. coincidere:
čas dogajanja se krije z njegovim odhodom il tempo dell'azione coincide con la sua partenza
2. (skrivati se) nascondersi, celarsi - le členek (piše se z vezajem)
1. (za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka) il quale ultimo, quest'ultimo:
nekateri rodovi so se razvili v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve altri popoli divennero pastori. Questi ultimi non conoscevano insediamenti stabili
2. (za poudarjanje kazalnega zaimka, prislova sploh) che:
imel je samo mater, le-ta pa je bila priletna viva era rimasta soltanto la madre che però era piuttosto avanti negli anni
šel je na morje, od le-tam pa v hribe prima andò al mare e di lì in montagna - ledén (-a -o) adj.
1. di ghiaccio, glaciale; ghiacciato:
ledene plošče banchi di ghiaccio
ledena gora iceberg, montagna di ghiaccio
vrh ledene gore la punta dell'iceberg
ledena cesta strada ghiacciata
leden veter vento gelido
2. pren. di ghiaccio, gelido; polare:
ledena burja vento polare
geogr. Severno Ledeno morje Mare Polare Artico
3. pren. di ghiaccio, glaciale:
ledeni obraz volto di ghiaccio
ledeno srce cuore di ghiaccio
4. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) terribile, atroce:
leden obup, strah disperazione, spavento terribile
ledena groza terrore atroce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. ledena bomba bomba di gelato
geol. ledena doba epoca glaciale
ledena jama grotta ghiacciata
ledena sveča ghiacciolo
ledeni možje, svetniki gelo di maggio
šport. ledeni stadion palazzetto del ghiaccio
alp. ledena gmota seracco
ledena pijača ghiacciata, granita
ledena skorja calabrosa
gastr. ledeni mering spumone
geogr. ledeni nanos pack - míren (-rna -o) adj.
1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla
2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
miren lokal un locale tranquillo
miren kraj ritiro, eremo
3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
mirno morje mare calmo
4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
mirno življenje una vita tranquilla
5. (ki je brez vojne) pacifico
6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
le mirno kri calma!
imeti mirno roko avere una mano ferma
moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla - mŕtev (-tva -o)
A) adj.
1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte
2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco
3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa
4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto
5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate
6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta
8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto
9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto
B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti - nàš (náša -e)
A) adj. nostro:
naš avto la nostra auto
naša hvaležnost la nostra gratitudine
naši predniki i nostri antenati
naše omizje la nostra tavolata
naše morje il nostro mare
junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua
B) náši (-a -e) m, f, n
naši so zmagali hanno vinto i nostri
tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.) - nótranji (-a -e) adj.
1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno
2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni
3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore
4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta - odpŕt (-a -o) adj.
1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta
2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto
3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta
4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open
5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta