Franja

Zadetki iskanja

  • mnênje (-a) n

    1. giudizio, parere, avviso:
    izvedensko, strokovno mnenje parere del perito; perizia

    2. supposizione, giudizio, stima

    3. opinione; idea:
    imeti dobro, slabo mnenje o avere una buona, una cattiva opinione di, su
    upoštevati mnenje drugega tener conto dell'opinione degli altri
    pridružiti se mnenju večine associarsi al parere della maggioranza
    odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik il divergente parere dell'assessore venne messo a verbale
    mnenja o tem so deljena i pareri a proposito divergono
    javno mnenje opinione pubblica
    po mojem mnenju secondo me
    po mojem skromnem mnenju a mio modesto avviso
  • adverzatíven (-vna -o) adj. contrario, opposto; avversario; lingv. avversativo:
    adverzativno mnenje parere opposto
    lingv. adverzativno priredje coordinata avversativa
  • delíti (-ím) imperf. ➞ razdeliti

    1. dividere, ripartire:
    deliti na tri dele dividere in tre parti
    deliti dobiček dividere, ripartire il guadagno

    2. distribuire, dare:
    deliti darove fare regali
    deliti zaušnice dare, somministrare ceffoni
    deliti miloščino fare la carità, l'elemosina
    iron. deliti nauke somministrare ammaestramenti
    pejor. deliti vodilne funkcije lottizzare
    deliti propagandne letake volantinare

    3. (imeti kaj skupaj s kom) dividere, spartire, avere in comune:
    deliti s kom veselje, žalost dividere con qcn. la gioia, il dolore

    4. (biti vmes) dividere, separare:
    Alpe delijo Italijo od evropske celine le Alpi separano l'Italia dal continente europeo

    5. mat. dividere:
    deliti 20 s 5 dividere 20 per 5
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne deliti koga mnenje non condividere l'opinione di qcn.
    pren. deli in vladaj! divide et impera!
  • dolóčen (-čna -o) adj. determinato; dato, certo; determinativo; chiaro, inequivocabile, preciso:
    izreči (o čem) določeno mnenje esprimere (su qcs.) un'opinione, una qualche opinione
    zahtevati določen odgovor esigere una risposta chiara
    lingv. določna glagolska oblika forma determinativa del verbo
    lingv. določni člen articolo determinativo
    o njem ne vem nič določnega di lui non so niente di preciso
  • izključeváti (-újem) | izkljúčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. elektr. staccare, disinnestare; spegnere

    2. espellere, radiare

    3. (ne upoštevati) escludere

    4. eliminare:
    ne izključevati, izključiti non escludere, concedere
    ne izključujem, da je moje mnenje zmotno concedo che il mio parere possa essere errato

    B) izključeváti se (-újem se) | izkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl. escludersi:
    trditvi se izključujeta le due tesi si escludono
  • izráziti (-im) | izrážati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. esprimere:
    izraziti mnenje, pomisleke esprimere un parere, dubbi
    izraziti čustva esprimere sentimenti

    2. (z glagolskim samostalnikom) esprimere:
    izraziti dvom esprimere dubbi
    izraziti občudovanje, zahvalo esprimere ammirazione, il proprio ringraziamento
    pren. izraziti zaupanje esprimere fiducia (in)
    polit. izraziti zaupanje votare fiducia per

    B) izráziti se (-im se) | izrážati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. esprimersi

    2. (pojaviti, pojavljati se) manifestarsi

    3. (izreči, izrekati se) dichiararsi
  • izvédenski (-a -o) adj. del perito, dell'esperto; di periti, di esperti:
    izvedensko mnenje parere del perito
    izvedenska komisija commissione di esperti
  • jáven (-vna -o) adj.

    1. (ki je v zvezi s skupnostjo in ne s posameznikom) pubblico, comune:
    javni interes interesse pubblico
    skrbeti za javno blaginjo curare il benessere comune
    javno mnenje opinione pubblica

    2. (namenjen uporabi vseh ljudi, skupnosti) pubblico:
    javni lokali locali pubblici
    javni park giardino pubblico

    3. (ki se opravi tako, da se z njim ljudje lahko seznanijo) pubblico; (splošno znan) di dominio pubblico:
    javna seja seduta pubblica
    javna razprava dibattimento pubblico; processo pubblico

    4. (nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost) pubblico:
    javni funkcionar pubblico funzionario, ufficiale
    ekon. javna družba società in nome collettivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    javna hiša casa di tolleranza, casa chiusa, bordello, postribolo; pog. casino
    javna morala buon costume
    javna pohvala encomio
    javna sfera politico
    hist. javne funkcije cursus honorum
    javna šola scuola pubblica, statale
    javna uprava pubblica amministrazione
    javna ustanova ente pubblico
    javna varnost pubblica sicurezza
    javne zgradbe edifici pubblici
    jur. javni tožilec pubblico ministero
    jur. javno tožilstvo procura della Repubblica
    jur., hist. javno sojenje placito
    javno stranišče vespasiano
  • komplimènt (-ênta) m complimento:
    dajati, delati komplimente komu fare complimenti a qcn., complimentare qcn.
    prosim za vaše mnenje, pa brez komplimentov la prego di dare il suo parere, senza complimenti
  • mój (-a -e)

    A) adj.

    1. mio:
    moja hiša la mia casa
    moje mnenje il mio parere
    moja domovina la mia patria
    moj nasvet il mio consiglio
    pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

    2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
    moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

    3. (izraža čustven odnos) mio:
    sin moj figlio mio
    moj gospod mio signore

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
    pri moji duši in fede mia
    moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
    v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali si kaj moj? mi vuoi bene?
    on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
    otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

    B) moj (-a -e) m, f, n
    moj je danes v službi mio marito oggi lavora
    mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
    moja bo obveljala sarà come ho detto io
    pog. po mojem secondo me
  • napáčen (-čna -o) adj.

    1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
    napačen naglas accento sbagliato
    iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
    imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

    2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
    na pogled ni napačna a guardarla non è male
    fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
    ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
    obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
    prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
    pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
    pog. živeti v napačni veri sbagliare
    pren. napačen korak passo falso
    napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
    muz. napačen ton stonatura
    napačna dostava disguido
    napačna informacija disinformazione
    napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
    ekon. napačna investicija disinvestimento
    napačna nota stecca
    napačna poteza topica
    napačno (dvojno)
    zapisovanje besede dittografia
    ekon. napačno gospodarjenje diseconomia
  • obveljáti (-ám) perf.

    1. prevalere, imporsi:
    nazadnje je obveljalo njegovo mnenje finì col prevalere la sua

    2. essere considerato, trattato (come)
  • ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

    1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
    ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
    ozreti se proti hribom guardare verso i monti
    ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
    ozirati se po pticah osservare gli uccelli

    2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
    ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

    3.
    ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
    ozirati se po taksiju cercare un taxi
    ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
    pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
    ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
    ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
    bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla
  • podélati (-am)

    A) perf.

    1. finire il lavoro

    2. nareč. consumare

    3. (predelati) trasformare, lavorare

    4. (umazati z iztrebki) sporcare (defecando)

    B) podélati se (-am se) perf. refl.
    podelati se v hlače farsela addosso (tudi pren.)
    vulg. na tvoje mnenje se podelam sul tuo parere ci caco sopra
  • podkrepíti (-ím) | podkrepljeváti (-újem) perf., imperf. rinforzare, rafforzare; rinvigorire, rincalare, suffragare, avvalorare, corroborare:
    podkrepiti mnenje nekoga v svojo avtoriteto avvalorare l'opinione di qcn. con la propria autorità
    podkrepiti očitke rincarare la dose
    argument, ki podkrepi trditev un argomento che suffraga la tesi
  • pofôčkati (se) (-am (se)) perf. (refl.) pog. fregarsene, infischiarsene:
    na tuje mnenje se pofočkam delle opinioni altrui me ne infischio
  • povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
    povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
    povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
    povedati na pamet dire a memoria
    povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
    česa ne poveš ma no
    pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
    pren. nos mi je povedal sentivo
    kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
    povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
    povedati v obraz dire in faccia
    povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
    povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
    bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
    PREGOVORI:
    greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
    povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • pretéhtati (-ám) | pretehtávati (-am) perf., imperf.

    1. pesare

    2. ekst. pesare, soppesare, ponderare, misurare, studiare:
    pretehtati besede misurare, dosare le parole
    pretehtati razloge za in proti soppesare i pro e i contro

    3. (prevladati, prevladovati) prevalere:
    pretehtalo je mnenje, da so ukrepi nujni prevalse il parere che le misure erano indispensabili

    4. (odtehtati) bilanciare, compensare:
    zdravja ne pretehtajo vsi zakladi sveta la salute vale più di tutti i tesori del mondo
  • raziskáti (-íščem) | raziskováti (-újem) perf., imperf. studiare, esplorare; scandagliare, sondare; investigare, indagare:
    raziskati grobišče, jamo esplorare una necropoli, una grotta
    raziskovati javno mnenje sondare l'opinione publica
  • separáten (-tna -o) adj. separato:
    separatni mir pace separata
    imeti separatno mnenje avere un'opinione discorde
    tisk. separatni odtis estratto