mlín (-a) m
1. mulino:
mlin klopota il mulino cigola, scricchiola
pren. jezik ji teče kot mlin ha una lingua che spazzerebbe il forno
parni, ročni, vodni mlin mulino a vapore, a mano, ad acqua
valjčni mlin, mlin na veter mulino a martelli, a vento
plavajoči mlin mulino natante, galleggiante
2. macina, mola; molazza:
grozdni, sadni mlin macina per uva, per frutta
kavni mlin macinacaffè
agr. mlin za kosti tritaossa
3. igre mulinello; tria; zool. stomaco trituratore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. neprestano vrteti svoj mlin non far che parlare
pren. goniti, speljavati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. boriti se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
PREGOVORI:
mlin ne melje brez vode il mulino non macina senz'acqua
Zadetki iskanja
- gnáti (žênem)
A) imperf. ➞ pognati
1. spingere, muovere, far andare, azionare:
motor žene črpalko il motore muove la pompa
predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
gnati koso falciare
gnati vesla remare
gnati konja incitare, spronare il cavallo
gnati sovražnika incalzare il nemico
2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo
3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
gnati v obup portare, indurre alla disperazione
gnati v smrt portare alla morte, a morire
4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri
5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gnati stvar predaleč esagerare
pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
med. gnati (bolnika)
na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
gnati k smehu far ridere, indurre al riso
pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
gnati trmo incaponirsi in qcs.
gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare
B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.
1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta
2. (s težavo se premikati) arrancare - goníti (gónim)
A) imperf.
1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti
2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico
3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo
4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare
5. cacciare via, scacciare
6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina
B) goníti se (-im se) imperf. refl.
1. essere in calore, in fregola
2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi - grôzden (-dna -o) adj. del grappolo; d'uva:
grozdne jagode chicchi d'uva, acini
grozdni mlin pigiatrice
bot. siva grozdna plesen sclerotimia (Sclerotimia fuckeliana)
kem. grozdni sladkor glucosio - kládivar (-ja) m
1. pren. (kovač) fabbro
2. pren. fabbro, artefice; teh.
mlin kladivar mulino a martelli, a battitori - kotálen (-lna -o) adj. di rotolamento, a rotolamento:
strojn. kotalni ležaj cuscinetto a rotolamento
strojn. kotalni mlin mulino a rulli
fiz. kotalno trenje attrito volvente - krógla (-e) f
1. mat. sfera:
polmer krogle raggio della sfera
koncentrične krogle sfere concentriche
očrtana, včrtana krogla sfera circoscritta, inscritta
2. (predmet) sfera, palla, globo; šport. peso;
jeklena, kovinska, lesna, steklena krogla palla d'acciaio, metallica, di legno, di vetro
kristalna krogla globo di cristallo
balinarska krogla boccia
biljardna krogla palla da biliardo
kegljaška krogla palla per birilli, da bowling
3. (nebesno telo) sfera, globo;
sončna krogla sfera solare, Sole
zemeljska krogla globo terrestre, Terra
4. voj. pallottola, proiettile:
krogle so jim švigale nad glavami le pallottole fischiavano sopra le loro teste
krogle dežujejo le pallottole piovono
dum dum krogla pallottola dum dum
revolverska krogla pallottola di pistola
topovska krogla granata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobiti kroglo v glavo essere fucilato, essere ferito alla testa
pren. pasti pod sovražnimi kroglami cadere in guerra, sul campo di battaglia
mlin na krogle mulino a palle
voj. prebojna krogla proiettile perforante
svetilna krogla pallottola tracciante - krógličen (-čna -o) adj. sferico, a sfere:
strojn. kroglični ležaj cuscinetto a sfere
kroglični mlin frantoio a sfere - ledeníški (-a -o) adj. del ghiacciaio, glaciale:
ledeniška dolina valle glaciale, trogolo glaciale
alp. ledeniške dereze ramponi
ledeniški jezik lingua del ghiacciaio, porta
ledeniški potok acqua di disgelo
ledeniško jezero lago glaciale
ledeniška erozija esarazione
geogr. ledeniška groblja morena
geogr. ledeniška krnica circo glaciale
geol. ledeniški grušč marocca
geol. ledeniški mlin mulino glaciale - mlínček (-čka) m
1. dem. od mlin piccolo mulino
2. gosp. macinino:
kavni mlinček macinacaffè
mlinček za poper macinapepe, pepaiola
rel. molilni mlinček mulino, cilindro da preghiera
3. zool. stomaco trituratore, ventriglio - na prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.
2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta
3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora
4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia
5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro
6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi
7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno
8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo
9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento
10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio
11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami
2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania
3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto
4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni
5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a2) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia - napeljáti (-péljem) | napeljeváti (-újem) perf., imperf.
1. infilare, introdurre (filo e sim. nel cappio)
2. mettere, posare, installare, tendere:
napeljati vrv od drevesa do drevesa tendere una corda da un albero all'altro
napeljati elektriko installare la corrente
3. deviare (tudi ekst.), indirizzare, far cadere:
napeljati vodo v jezero deviare l'acqua nel lago
napeljati pogovor drugam deviare, far cadere il discorso su altri temi
4. indurre, spingere (qcn. a):
koga napeljati na umor indurre uno a commettere omicidio
5. (nanositi) portare, trasportare:
pren. napeljati vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino - pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)
A) imperf., perf.
1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
poganjati pedale, kolo pedalare
2. menare, portare:
poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo
3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione
4. (poditi, zapoditi) cacciare
5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
agr. poganjati seme far seme
brada mu že poganja la barba comincia a crescergli
6. spendere, scialacquare;
poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo
B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.
1. gettarsi, lanciarsi
2. sforzarsi, adoperarsi:
dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro
3. innalzarsi, elevarsi - prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
prinašati pošto portare la posta
prinesti v dar portare in dono
prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
prinašati pozdrave portare, recare i saluti
iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
prinašati korist fruttificare
okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
prinesti na mizo servire
PREGOVORI:
ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata - speljáti (spéljem) | speljávati (-am)
A) perf., imperf.
1. far partire; partire:
voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì
2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare
3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
speljati policijo na napačno sled depistare la polizia
4. indurre; pejor. traviare:
fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato
5. pren. soffiare; sedurre:
speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.
6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume
B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scivolare, slittare
2. passare con forza, a stento - stojèč (-éča -e) adj. che sta; che sta in piedi:
na samem stoječ mlin un mulino solatio
stoječi kapnik stalagmite
stoječa luč piantana, lampada a stelo
rib. stoječa mreža rete alla deriva
stoječa voda acqua inerte, stagnante
gozd. stoječi les legname da abbattere
obrt. stoječi ovratnik colletto ritto - vléči (vléčem)
A) imperf. ➞ vlačiti
1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea
2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava
3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa
4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa
5. gastr. stendere (la pasta)
6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!
7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria
8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto
9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo
10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene
11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione
12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare
13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu
14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga
15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio
16. (težko živeti) tirare la carretta, campare
17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano
B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.
1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra
2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita
3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo
4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna
5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto - vôda (-e) f
1. acqua:
voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
sladka, slana voda acqua dolce, salata
črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
pitna voda acqua potabile
odpadne vode acque di rifiuto
2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
zajeziti vodo arginare l'acqua
bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
stoječa voda acqua stagnante
tekoče vode acque correnti
zdravilne vode acque termali, acque
šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico
3. fiziol. pog. (seč) urina:
pregledati vodo fare l'esame dell'urina
zapiranje vode ritenzione dell'urina
tiščanje na vodo tenesmo vescicale
4. anat. liquido:
plodova voda liquido amniotico
5. med. edema:
voda v kolenih gambe edematose
voda v pljučih edema polmonare
6. kozm.
kolonjska voda acqua di Colonia
lasna voda lozione per i capelli
rožna voda acqua di rose
farm. ustna voda colluttorio
voda za britje dopobarba
voda za grgranje soluzione per gargarismi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
evf. tiščati na vodo dover orinare
pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
kri ni voda il sangue non è acqua
geogr. arteška voda acqua artesiana
farm. borova voda acqua borica
kem. destilirana voda acqua distillata
kem. klorirana voda acqua clorurata
kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
kem. težka voda acqua pesante
meteor. meteorna voda acqua meteorica
mineralna voda acqua minerale
teh. napajalna voda acqua di alimentazione
podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
polit. teritorialne vode acque territoriali
šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
PREGOVORI:
vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti - vrtéti (-ím)
A) imperf.
1. girare, voltare, rotare:
voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
vrteti pedale girare i pedali, pedalare
2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria
3. pren. (ustrezno delati s čim):
kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
dobro vrteti volan guidare bene
znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta
4. pog. tormentare, torchiare:
vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
vrteti oči girare gli occhi per, guardare
B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.
1. girare, roteare:
vrteti se kot vrtavka girare come una trottola
2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto
3. girare, rotare:
zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)
4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti
5. girare (di testa), aver le vertigini:
zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione
6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali
7. pog. aggirarsi, esser su:
hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari
8. pog. passare, andare:
pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
/ 1
Število zadetkov: 19