Franja

Zadetki iskanja

  • máti (mátere) f

    1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
    skrbna mati madre premurosa
    mlada mati giovane madre
    nezakonska mati madre naturale
    stara mati nonna
    mati samohranilka ragazza madre
    mati doji la madre allatta
    postati mati diventare madre
    skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne

    2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
    mati županja moglie del sindaco

    3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
    mati prednica madre superiora

    4. (v medmetni rabi)
    mati božja! mammasantissima!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hči je cela mati la figlia è la madre sputata
    pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
    star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
    Mati božja Madre di Dio, Madonna
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
    kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia
  • ángel (-a) m

    1. rel. angelo:
    hudobni angel angelo delle tenebre, angelo caduto

    2. pren. angelo:
    moja mati je angel mia madre è un angelo
    angel moj! angelo mio!
  • hčí (hčére) f figlia; ekst. donna:
    rodna hči figlia carnale
    najmlajša hči la figlia più piccola, più giovane
    pren. Evine hčere figlie di Eva, donne
    dati komu hčer dare a qcn. la propria figlia in sposa
    PREGOVORI:
    kakršna mati, takšna hči qual madre, tal figlia
  • kákršen (-šna -o) adj.

    1. quale; come:
    pokazal se je takšnega, kakršen je v resnici si dimostrò (tale) quale realmente è

    2. (izraža poljubnost kakovosti, lastnosti) comunque:
    naj bo karšna že, imam jo rad comunque essa sia, io le voglio bene
    PREGOVORI:
    kakršna mati, takšna hči quale la madre, tale la figlia
  • katéri2 (-a -o) pron.

    1. che, il quale, cui:
    volilna enota, v kateri kandidira la circoscrizione elettorale in cui si candida
    (pri izogibanju dvoumnosti) mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru la madre del mio amico il quale sta ora a Capodistria

    2. (v rodilniku izraža pripadnost, lastnino) il cui:
    ljudstvo, v katerega imenu nastopate il popolo nel cui nome parlate

    3. (za dopolnjevanje vsebine nadrednega stavka) cui:
    odštel mu je petdeset tisočakov, od katerih je pet pridržal gli sfilò cinquantamila talleri di cui se ne tenne cinque
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • kraljíca (-e) f

    1. regina:
    angleška kraljica la regina d'Inghilterra
    kraljica mati regina madre

    2. pren. regina, reginetta:
    kraljica večera la reginetta della serata
    lepotna kraljica reginetta di bellezza, miss
    kraljica morja la regina del mare, Venezia
    kraljica športa la regina degli sport, l'atletica
    šalj. kraljica srca dulcinea

    3. zool. star. (matica) ape regina; formica regina

    4. šah. Regina, Donna

    5. bot.
    kraljica noči cactus (Selenicereus grandiflorus)
    kraljica majnika insalata cappuccina
  • krúšen (-šna -o) adj. di, del pane; da pane; panario:
    krušna skorja, sredica crosta, mollica del pane
    krušna peč forno del pane
    pog. krušna karta tessera (annonaria)
    krušni nož coltello del pane
    krušna mati, krušni oče madre adottiva, padre adottivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    krušno žito frumento da macina
    bot. krušna plesen muffa grigioverde (Penicillium crustaceum)
    gastr. krušna juha panata
    krušna skrinja madia; mastra
    krušni lopar infornapane
  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • lenôba (-e) f

    1. pigrizia; poltroneria, accidia; infingardaggine; neghittosità; scioperatezza

    2. (lenarjenje) fiacca; ozio:
    pog. lenobo pasti, prodajati battere la fiacca

    3. pren. pigrone, pigraccio, poltrone; pelandrone
    PREGOVORI:
    lenoba je mati vseh pregreh l'ozio è padre dei vizi
  • modróst (-i) f

    1. saggezza, senno, assennatezza:
    višek modrosti il colmo della saggezza
    bibl. knjige modrosti libri sapienzali

    2. detto, adagio:
    stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio

    3. pensiero; pren. conoscenza

    4. rel. prudenza;
    kamen modrosti pietra filosofale
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
    stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza
  • nebéški (-a -o) adj.

    1. celestiale, paradisiaco, celeste, del cielo, knjiž. superno:
    nebeški blagoslov benedizione del cielo

    2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) celestiale:
    nebeški mir pace celestiale

    3. (nebesen) celeste:
    nebesni obok, svod firmamento

    4. (v medmetni rabi)
    bog nebeški santo cielo
    mati nebeška madonna santa
    sam bog nebeški ve, kdaj se bo to končalo lo sa solo il cielo quando finirà

    5. rel.
    nebeški kruh eucaristia
    rel. nebeška mati Madonna
  • níhati (-am) imperf.

    1. oscillare; dondolare, pencolare, pendolare, penzolare; fiz. vibrare:
    gladina vode niha il livello dell'acqua oscilla
    drevesa nihajo v vetru gli alberi oscillano al vento
    tr. mati je nihala otroka la madre cullava il bambino
    otrok niha z nogami il bambino penzola le gambe

    2. (spreminjati se) oscillare, variare; fluttuare:
    cene nihajo i prezzi oscillano
    mere strešnikov nihajo za nekaj centimetrov le dimensioni delle tegole variano di alcuni centimetri

    3. pren. tentennare, titubare
  • popustljív (-a -o) adj. arrendevole, indulgente, acquiescente, accondiscendente; malleabile, remissivo, permissivo:
    mati je preveč popustljiva s sinom la madre è troppo indulgente con il figlio
  • prečastíti (-a -o) adj. rel. reverendo, colendissimo:
    prečastita mati prednica (pri nagovoru) Vostra maternità
    prečastiti oče Vostra paternità
  • presenéčati (-am) | presenétiti (-im) imperf., perf. sorprendere, sbalordire, cogliere di sorpresa; sopraggiungere; (zalotiti) pescare, sorprendere:
    prijetno presenetiti sorprendere gradevolmente
    ko so se vračali domov, jih je presenetil dež al ritorno a casa furono sorpresi dalla pioggia
    policija je presenetila tatu pri kraji la polizia colse il ladro in flagrante
    mati ga je presenetila, ko je brskal po predalih la madre lo pescò che stava frugando nei cassetti
  • prevídnost (-i) f prudenza, cautela, circospezione, precauzione, oculatezza:
    rel. božja previdnost la (divina) provvidenza
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può; la prudenza è l'occhio della virtù
  • privíjati (-am) | privíti (-víjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvitare, serrare (viti, bulloni)

    2. stringere:
    mati je privijala otroka k sebi la madre stringeva al petto il bambino

    3. pren. (zvišati, zviševati cene) maggiorare, gonfiare, aumentare (i prezzi)

    4. pren. (pregovarjati, pregovoriti) premere su; indurre, costringere; torchiare:
    privijali so ga, dokler jim ni vsega povedal lo torchiarono finché non confessò tutto

    B) privíti se (-víjem se) perf. refl. venire serpeggiando, serpeggiare
  • prizanášati (-am) | prizanêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. perdonare:
    mati rada prizanaša la madre perdona volentieri

    2. risparmiare, essere indulgente, compatire:
    prizanesi mi s hvalo risparmiami gli elogi
    treba je prizanesti, saj so mladi in neizkušeni bisogna compatirli: sono giovani e inesperti
  • razdájati (-am) | razdáti (-dám)

    A) imperf., perf.

    1. distribuire; spartire, elargire

    2. (podarjati, podariti) donare, regalare, dispensare

    B) razdájati se (-am se) | razdáti se (-dám se) imperf., perf. refl. prodigarsi; esaurirsi; sacrificarsi:
    mati se razdaja družini la madre si prodiga per la famiglia
    razdajati se za plemenite cilje prodigarsi per fini nobili