Franja

Zadetki iskanja

  • létos adv. quest'anno
  • beléžiti (-im) imperf., perf.

    1. (zapisovati) annotare; fare, prendere appunti:
    pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem ci raccomandiamo e porgiamo distinti saluti

    2. publ. (ugotavljati) notare, registrare:
    naši tekmovalci beležijo letos lepe uspehe quest'anno i nostri atleti stanno ottenendo ottimi risultati
  • iztŕžiti (-im) perf. incassare, ricavare, guadagnare:
    letos je iztržil toliko, da si bo kupil avtomobil quest'anno ha guadagnato tanto da potersi comprare la macchina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. žarg. naše moštvo je iz šestih tekem iztržilo šest točk in sei partite la nostra squadra è riuscita a totalizzare sei punti
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • medtém

    A) adv. frattanto, intanto, nel frattempo; nel contempo:
    dolgo te ni bilo, medtem se je marsikaj spremenilo sei stato assente a lungo, nel frattempo sono cambiate tante cose

    B) medtém ko konj.

    1. (za izražanje istočasnosti) mentre; intanto che:
    medtem ko ga oblači, mu daje nasvete mentre lo veste gli prodiga consigli

    2. (za poudarjanje nasprotja) mentre; quando:
    medtem ko je lani razstavljalo 20 držav, jih bo letos čez 50 mentre l'anno scorso hanno partecipato alla fiera 20 paesi, quest'anno saranno più di 50
    on zahteva odškodnino, medtem ko sem pravi oškodovanec jaz chiede i danni, quando il vero danneggiato sono io
  • minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

    1. passare, scorrere:
    čas hitro mineva il tempo passa veloce

    2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

    3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
    ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

    4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
    srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
    zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
    nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
    nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
    pren. vse pride, vse mine tutto passa
  • obétati (-am)

    A) imperf. promettere:
    obetati zvestobo promettere fedeltà
    obetati lepo prihodnost promettere un bell'avvenire
    meteor. meteorologi obetajo lepo vreme i meteorologi prevedono bel tempo
    pren. obetati hruške na vrbi, zlate gradove promettere mirabilia, mari e monti, promettere Roma e toma
    podpirati mlade ljudi, ki obetajo assistere, sostenere i giovani che promettono

    B) obétati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, aspettarsi:
    obeta se nevihta si prevede un temporale
    ekst. obetajo se nam lepši časi ci si aspetta tempi migliori

    C) obétati si (-am si) imperf. refl. aspettarsi, attendere; ripromettersi:
    obetati si boljših uspehov aspettarsi maggiori successi
    letos si obetamo (pričakujemo) dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto
  • obnêsti se (-nêsem se) perf. refl. fare buona prova, riuscire bene; fruttare:
    nova naprava se je obnesla il nuovo apparecchio ha dato buona prova
    letina se je letos obnesla quest'anno il raccolto è stato buono
    slabo se obnesti, ne obnesti se fallire, riuscire male
  • obrodíti (-ím) perf. dare frutti, fruttare, fruttificare, produrre, rendere:
    krompir je letos dobro obrodil il raccolto delle patate quest'anno è stato abbondante
    pren. prizadevanja niso obrodila sadu gli sforzi sono stati vani, non hanno dato frutto
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • prenéhati (-am) | prenehávati (-am) perf., imperf.

    1. smettere, finire; chiudere, cessare:
    prenehati kaditi smettere di fumare
    podjetje je prenehalo obratovati la ditta ha cessato l'attività, ha chiuso
    prenehati s trgovsko dejavnostjo ritirarsi dal commercio

    2. calmarsi, cessare, smettere; spirare, scadere:
    bolečine v želodcu so prenehale il mal di stomaco si è calmato, è cessato
    mandat mu bo prenehal letos il suo mandato spira quest'anno
    grmenje je prenehalo ha smesso di tuonare
    pren. prenehati delo staccare
    pren. prenehati s čim chiudere bottega
    prenehati ljubiti koga disinnamorarsi di qcn.
  • pričakováti (-újem) imperf. attendere, aspettare, aspettarsi, ripromettersi; essere in attesa:
    tega ne bi bil nikoli pričakoval non me lo sarei mai aspettato
    kot je bilo pričakovati come era da aspettarsi
    pričakovati goste na kosilu, pri kosilu aspettare gente a pranzo
    letos pričakujemo dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto
  • spomínjati (-am) | spómniti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. ricordare, rammentare, richiamare alla memoria:
    to me spominja na nekdanje dni questo mi ricorda i bei vecchi tempi

    2. spominjati na somigliare a, rammentare:
    njegova soba spominja na brlog la sua stanza somiglia a una tana

    B) spomínjati se (-am se) | spómniti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. ricordare, rammentare; ricordarsi di, risovvenirsi di:
    spomniti se matere ricordarsi della madre

    2. (praznovati, obhajati) commemorare, celebrare:
    letos se bomo spomnili pesnikove dvestoletnice quest'anno si celebrerà il bicentenario della nascita del Poeta
  • vztrájati (-am) imperf.

    1. perseverare, persistere; ostinarsi, impuntarsi; battere:
    vztrajati pri nameri persistere in un proposito
    vztrajati v zmoti ostinarsi nell'errore
    vztrajati pri istem vprašanju battere sullo stesso tasto

    2. insistere, ribattere:
    vztrajal je, da denarja ni dobil insisteva nel dire di non aver avuto i soldi

    3. pren. perdurare, permanere:
    jesen letos kar vztraja quest'anno l'autunno perdura
    PREGOVORI:
    grešiti je človeško, vztrajati (v zmoti) hudičevsko errare è umano, persistere diabolico
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
Število zadetkov: 15