Franja

Zadetki iskanja

  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • àmpak

    A) adv. pog. però; quanto:
    ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
    iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!

    B) konj.

    1. bensì, ma:
    prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me

    2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
    ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò

    3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
    lep je, ampak drag è bello, ma caro

    4. (na začetku stavka) ma:
    ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • dél (-a) m

    1. parte, pezzo, frazione, sezione:
    prvi del romana parte prima del romanzo
    strojn. nadomestni, rezervni deli pezzi di ricambio, di scorta
    deli telesa parti del corpo umano
    nadzemni del rastline parte epigea della pianta
    ekon. gibljivi del plače parte mobile dello stipendio
    prednji, zadnji del parte anteriore, posteriore
    uvodni del sezione introduttiva
    šport. del proge frazione
    večji del la maggior parte; per la maggior parte, perlopiù
    v enakih delih in parti uguali
    dober, lep del časa buona parte, la maggior parte del tempo

    2. (delež) parte, porzione:
    nujni del porzione legittima
  • fànt (fánta)

    A) m

    1. giovanotto, giovane, ragazzo:
    lep, postaven fant un bel giovane
    na fanta ostriženo dekle ragazza con capelli alla maschietta, à la garçonne

    2. scapolo; ekst. vitellone

    3. pren. (pogumen, odločen moški) uomo:
    pokazati se fanta comportarsi da uomo

    4. (doraščajoča oseba moškega spola) ragazzo:
    v razredu je več fantov kot deklet nella classe ci sono più ragazzi che ragazze

    5. pog. (sin) figlio (maschio); (vajenec) giovane (di bottega), ragazzo, garzone

    6. ragazzo; innamorato; fidanzato

    7. igre fante:
    pikov fant fante di picche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. fant od fare ragazzo in gamba
    fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un giovane mediocre, insignificante

    B) inter.

    1. (za izražanje navdušenja) fantastico:
    fant, kako pojejo fantastico come cantano bene!

    2. (za izražanje nejevolje, jeze) madonna:
    fant, si sitna madonna, quanto sei noiosa!
  • kúpček (-čka) m dem. od kup mucchietto, mucchio:
    ima že lep kupček denarja si è messo già da parte un bel gruzzoletto
    otr. podreti kupček ruttare, fare il ruttino
    evf. narediti kupček cacare
    kupček peska (ki ga morje oblikuje na obali) tombolo
  • móč (-í) f

    1. forza; vigore:
    imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
    duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

    2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
    starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

    3. forza, potenza:
    naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
    moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

    4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
    izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
    zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
    gospodarska moč države la forza economica di un Paese
    jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

    5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
    v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
    pravica je brez moči la giustizia è impotente

    6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
    moč vetra la forza del vento
    moč glasu la forza della voce
    moč volje forza di volontà

    7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
    dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

    8. na vso moč (v adv. rabi):
    hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
    truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
    na moč lep avtomobil una macchina bellissima

    9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
    pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    meriti moči misurare le forze, gareggiare
    priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
    pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
    truditi se po najboljših močeh fare il possibile
    biti pri moči essere robusto
    biti še pri močeh essere ancora in gamba
    ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
    biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
    šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
    moč usode la forza del destino
    z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
    moč razuma l'impero della ragione
    gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
    moč domišljije la potenza della fantasia
    nadnaravna moč potere soprannaturale
    pogajalska moč potere contrattuale
    voj. zastraševalna moč potere deterrente
    rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
    mladostna moč il vigore della giovinezza
    moč vina il vigore del vino
    kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
    elektr. delovna moč forza motrice
    strojn. efektivna moč rendimento effettivo
    strojn. imenska moč forza nominale
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    ekon. kupna moč potere d'acquisto
    kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
    mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
    fiz. moč stroja potenza della macchina
    fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
    obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
    bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
    strelna moč orožja potenza di fuoco
    PREGOVORI:
    v slogi je moč l'unione fa la forza
  • móčnik (-a) m

    1. farinata, farinata di granturco; poltiglia

    2. pren. guaio, pasticcio:
    biti v močniku essere nei guai
    lep močnik komu skuhati incastrare qcn., mettere qcn. nei guai
    vrteti se kot muha v močniku non potersi togliere dai guai
  • môški (-ega)

    A) m uomo; maschio:
    bradat, lep, mlad moški un uomo barbuto, bello, giovane
    frizer za moške barbiere
    stranišče za moške gabinetto per uomini

    B) môški (-a -o) adj.

    1. maschile, maschio:
    moški potomec discendente maschile

    2. (nanašajoč se na moške) maschile, maschio, da uomo, virile; mascolino:
    moški glas voce maschile, mascolina
    moška obutev calzatura maschile, da uomo
    moška lepota bellezza virile
    anat. moški ud membro virile, pene; pog. uccello, pisello
    tosk. bischero; vulg. cazzo
    moško stranišče orinatorio, vespasiano; vulg. pisciatoio
    moško delo lavoro pesante, da uomini
    hiša potrebuje moške roke la casa ha bisogno di un maschio
    bot. moška rastlina pianta maschile
    lit. moška rima rima tronca
    biol. moška spolna celica cellula germinale maschile
    biol. moška spolna žleza ghiandola germinale maschile
    bot. moški cvet fiore staminifero
    lingv. moški spol genere maschile
    muz. moški zbor coro maschile
  • nàjmanj adv.

    1. minimamente; il, la meno; meno:
    najmanj lep il meno bello
    najmanj poškodovan pri nesreči il meno leso nell'incidente
    napade, kadar najmanj pričakuješ attacca quando meno te l'aspetti

    2. almeno; come minimo:
    cene so zrasle za najmanj 10 % i prezzi sono saliti almeno del 10%


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • ohraníti (-im) | ohránjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. conservare; preservare; tenere, mantenere:
    pren. ohraniti mirno kri tenere un contegno tranquillo, non scomporsi, conservare la calma, il sangue freddo, non lasciarsi sconvolgere

    2. serbare, mantenere:
    ohraniti lep spomin na koga serbare un buon ricordo di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poskušati ohraniti glavo nad vodo tentare di tenere la testa sopra il livello dell'acqua
    svoje nasvete ohrani zase i tuoi consigli tienili per te
    (v osmrtnicah) ohranili ga bomo v lepem spominu (il defunto) lo ricorderemo con affetto

    B) ohraníti se (-im se) | ohránjati se (-am se) perf., imperf. refl. conservarsi; sopravvivere; mantenersi:
    ohranila so se stara verovanja sopravvivono tuttora antiche superstizioni
    ohraniti se zdrav conservarsi sani
  • okróg1 adv.

    1. all'intorno, intorno:
    okrog in okrog je lep razgled tutt'intorno si apre una bella veduta

    2. attorno, in giro:
    okrog hoditi andare in giro, gironzolare

    3. circa, all'incirca:
    tehtati okrog osemdeset kilogramov pesare ottanta chili circa
    spet je leto okrog ancora un anno è finito
    pog. od slabosti okrog pasti cadere svenuti, venir meno dalla debolezza
    pog. okrog prinašati ingannare; raggirare, circuire, vulg. fregare
  • októbrski (-a -o) adj. di ottobre, ottobrino:
    hist. oktobrska diploma Diploma di ottobre
    oktobrski izlet; (lep) oktobrski dan ottobrata
  • patrón1 (-a) m

    1. patrono:
    rel. župnijski patron patrono della parrocchia

    2. (pokrovitelj) patrocinatore

    3. tipo; uomo; tomo; numero:
    čuden patron un tipo strano, bizzarro
    lep patron un bel tomo

    4. (delodajalec) patron franc., capo, padrone

    5. hist. patrono
  • poglèd (-éda) m

    1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
    ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
    metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
    ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
    s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
    požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
    prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
    slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
    vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
    pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente

    2. (izraz) aria:
    hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente

    3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
    pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
    pogled na pokrajino panorama

    4. esame

    5. punto di vista, visuale, concezione:
    o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
    šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!

    6. (v adv. rabi)
    v tem pogledu quanto a questo
    v marsikaterem pogledu in molti casi
    v nobenem pogledu nient'affatto
    v vsakem pogledu affatto, assolutamente
    na pogled, na prvi pogled a prima vista

    7. (v adv. rabi)
    kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
    skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
    šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
    izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
    jemati pogled togliere la vista, abbagliare
    obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
    biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
    pogled od spredaj prospetto
    pogled s strani profilo
  • profíl (-a) m

    1. profilo:
    imeti lep, pravilen profil avere un profilo bello, regolare
    v profilu di profilo

    2. teh. profilo, profilatura; sagoma; (prerez) sezione:
    okrogli, trikotni profil profilo tondo, triangolare
    prečni profil sezione trasversale
    žel. nakladalni profil sagoma di carico
    aer. profil letalskih kril profilo alare

    3. teh. (kovinska palica z značilnim prerezom) profilato, profilo:
    aluminijski, jekleni profili profilati di alluminio, d'acciaio
    profil I, U profilo in doppio T, a U

    4. (bistvene značilnosti) profilo:
    poklic ozkega profila una professione di basso profilo

    5. geol.
    geološki profil profilo geologico
    rečni profil profilo fluviale
  • rokopís (-a) m

    1. manoscritto; codice:
    anonimen rokopis codice adespoto, anonimo
    rokopis in tipkopis manoscritto e dattiloscritto
    popraviti, pregledati rokopis correggere, rivedere il manoscritto

    2. scrittura, calligrafia:
    imeti čitljiv, grd, lep razločen rokopis avere una calligrafia leggibile, brutta, bella, chiara
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    arheol. papirusni rokopis papiro
    lit. stiški rokopis manoscritto (del monastero) di Stična
  • stràšno adv.

    1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
    strašno drag maledettamente caro

    2. (v povedni rabi)
    najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
    (s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
    ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore

    3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
    kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
    strašno bogat ricco sfondato
    strašno grd orrendo
    strašno lep bello da morire
    strašno zaljubljen innamorato cotto
    strašno star terribilmente vecchio
    strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo