Franja

Zadetki iskanja

  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • kráj2 prep. star. (ob, zraven) vicino a, accanto a; lungo
  • domàč (-áča -e)

    A) adj.

    1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
    živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
    domača hrana, kuhinja cucina casalinga
    domača dela, opravila lavori domestici
    domača obrt artigianato domestico
    domača halja vestaglia; negligée
    domača jopica liseuse
    domača lekarna farmacia (domestica)
    domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

    2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
    domača ekipa squadra locale, di casa
    domača industrija l'industria nazionale
    domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
    domači fantje i giovani del luogo, del paese
    domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
    pren. domači kraj campanile

    3. (ki živi ob človeku) domestico:
    divje in domače živali animali selvatici e domestici

    4. (krotek) mansueto, docile:
    pes je domač il cane è mansueto

    5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
    biti domač s kom essere intimo con qcn.
    postati domač acclimatarsi, ambientarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šol. domača naloga compito di casa
    iron. domači prijatelj amico di famiglia
    domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
    stopiti spet na domača tla tornare in patria
    domače delo lavoro a domicilio
    domače platno tela fatta in casa
    šol. domače čtivo letture per casa
    domači kruh pane casereccio
    domači učitelj precettore, istruttore

    B) domáči (-a -e) m, f, n
    pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
    prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
    pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo
  • gósto adv. densamente, fittamente, foltamente:
    gosto naseljen kraj località densamente abitata
    gosto porasti imboschirsi
  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • izpríčan (-a -o) adj. knjiž. espresso, dimostrato:
    kraj je izpričan že v srednjem veku della località si ha testimonianza fin dal medio evo
  • ki pron. (v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek) che; il quale; la quale:
    govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš parli di cose che non conosci
    to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl è il più bel luogo che abbia mai visto
  • kóder

    A) adv. da qualche parte

    B) konj.

    1. (v oziralnih odvisnikih) (per) dove; (dokoder) (fin) dove; (odkoder) da dove, donde:
    koder je divjal vihar, je drevje polomljeno dove ha imperversato il temporale, gli alberi sono rimasti schiantati
    zapelji, do koder moreš va' con la macchina fin dove puoi
    odšel je v kraj, od koder ni vrnitve se ne è andato in un luogo, da dove non c'è più ritorno

    2. (izraža poljubnost prostora, po katerem se dogaja premikanje) dovunque:
    koder hodi, ga spremljajo otroci dovunque vada, i bambini gli corrono dietro
  • kopalíški (-a -o) adj. di bagni; balneare:
    kopališki kraj località balneare
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • letovíščarski (-a -o) adj. vacanziero, di villeggiatura:
    letoviščarski kraj località di villeggiatura
  • lisíca (-e) f

    1. zool. volpe (Vulpes):
    lisica bevska, laja la volpe guaiola, abbaia
    lov na lisico caccia alla volpe
    zvit kot lisica astuto come, più di una volpe
    lisica zvitorepka comare volpe
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo, volpaia
    morska lisica volpe di mare (Alopias vulpinus)
    polarna (severna)
    lisica volpe bianca, polare (Vulpes lagopus)
    puščavska lisica (fenek) fennec, volpe del deserto (Fennecus zerda)
    srebrna lisica volpe argentata (Vulpes fulva)

    2. volpe (pelliccia)

    3. pren. volpe, volpaccia

    4. pl. lisice manette

    5. (mučilna naprava za stiskanje palcev) strettoio
  • míren (-rna -o) adj.

    1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
    miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
    morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla

    2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
    miren lokal un locale tranquillo
    miren kraj ritiro, eremo

    3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
    mirno morje mare calmo

    4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
    mirno življenje una vita tranquilla

    5. (ki je brez vojne) pacifico

    6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
    mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
    le mirno kri calma!
    imeti mirno roko avere una mano ferma
    moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla
  • namémben (-bna -o) adj.

    1. di destinazione:
    namembni kraj (luogo di) destinazione

    2. destinato (a), finalizzato (a)
  • navézanost (-i) f legame; attaccamento, affezione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    navezanost na kraj topofilia
    bolezenska navezanost na mater (pri odrasli osebi) mammismo
  • negostoljúben (-bna -o) adj. inospitale:
    pren. negostoljuben kraj tebaide
  • nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
    povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
    kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
    avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
    letalska nesreča sciagura aerea
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    elementarne nesreče calamità naturali
    življenjske nesreče le traversie della vita
    po nesreči inavvedutamente, per disavventura
    po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
    na nesrečo disgraziatamente
    nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
    nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
    biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
    držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
    nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
    nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
    prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto
  • nesréčen (-čna -o) adj.

    1. infelice:
    nesrečna ljubezen amore infelice

    2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
    roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
    nesrečni dnevi i giorni nefasti

    3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
    ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
    imeti nesrečne roke sballarle tutte
    trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
    kraj nesrečnega imena luogo infausto
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • oddáljen (-a -o) adj. lontano, distante, discosto, remoto; appartato:
    biti oddaljen distare
    pog. oddaljen kraj mecca