brég (-a) m
1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato
2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
Zadetki iskanja
- dobíti (-ím) | dobívati (-am)
A) perf., imperf.
1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
dobiti pismo ricevere una lettera
kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare
2. (postati bogatejši)
a) (za kako stvar) avere, ottenere:
dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
dobiti otroka avere un bambino
dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
dobiti sive lase incanutire
dobiti pogum prender coraggio
b) (postati deležen):
dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso
3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?
4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica
5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra
6. prendere, catturare, acchiappare:
ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi
7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa
8. (z glagolskim samostalnikom):
dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
dobiti opomin essere ammonito
dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
dobiti gol prendersi un gol
dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
dobiti obisk ricevere una visita
dobiti vpogled prendere in visione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
dobiti mlade figliare
če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
dobiti (ujeti)
koga na laži cogliere qcn. in fallo
dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
PREGOVORI:
kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe
B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi - káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
kaj se je zgodilo? cos'è successo?
kaj bo dobrega? che c'è di bello?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj (pa) je? che c'è?
(izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
(kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo - kulísa (-e) f gled. quinta (tudi ekst.), zinale; teh. guida (della leva); pren.
narediti kaj za kulisami stare, agire dietro le quinte
parkovna kulisa quinta
rad. zvočna kulisa effetti sonori - odmákniti (-em) | odmíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. scostare, spostare, deviare, scansare
2. ritirare, allontanare, staccare:
odmakniti kaj za nekaj časa rinviare per un po'
pren. odmakniti pete battere i tacchi, tagliare la corda
pren. odmakniti roke od kake zadeve non voler più impicciarsi in una faccenda
ne odmakniti pogleda z non distogliere lo sguardo da, non staccare gli occhi da
B) odmákniti se (-em se) | odmíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. allontanarsi (da); scostarsi (da)
2. pren.
odmakniti se komu estraniarsi da
3. ekst. essere lontano (nel tempo) - plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna - prodájati (-am) | prodáti (-dám)
A) imperf., perf.
1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
prodajati na debelo vendere all'ingrosso
prodajati z izgubo vendere in perdita
prodajati nazaj retrovendere
prodajati s popustom scontare
prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto
2. pren.
prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
prodajati laži (lagati) mentire
prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
prodajati zijala starsene ozioso a guardare
kožo drago prodati vendere cara la pelle
prodati svojo čast vendere il proprio onore
ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
prodati koga sovražniku tradire qcn.
prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire
B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.
1. vendersi
2. prostituirsi - shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.
1. riporre, serbare, conservare:
shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere
2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità
3. inform. memorizzare, immagazzinare:
shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file - za2 prep.
I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno
II. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello
2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor
3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio
4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone
5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce
6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico
7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza
8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.
9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare
10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto
11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie
12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni
13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo
14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo
15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori
16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo
III. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola
2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità
3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato
4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio
5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore
6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza
7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno
8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina - zglèd (zgléda) m esempio:
slediti čigavemu zgledu seguire l'esempio di qcn.
dati lep, slab zgled dare un buon, un cattivo esempio
postavljati koga, kaj za zgled porre qcn., qcs. a esempio
podkrepiti kaj z zgledi provare, confermare qcs. con esempi
nazoren, poučen, značilen zgled esempio chiaro, istruttivo, caratteristico
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano - zlò (zlà) n
1. male:
delati, hoteti zlo fare, volere il male
sejati zlo seminare, diffondere il male
ločevati med dobrim in zlim distinguere fra il bene e il male
2. pren. male, malattia, disgrazia, bubbone:
družbena zla le malattie della società
zlo korupcije il bubbone della corruzione
izbrati manjše zlo tra due mali scegliere il minore
šteti komu kaj v zlo addebitare qcs. a qcn.
pog. vzeti komu kaj za zlo aversene a male per qcs.
iti po zlu andare a male, fallire
biti nujno zlo essere un male inevitabile - zób (-á) m
1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo
2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)
3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
/ 1
Število zadetkov: 12