kòš (-a) m
1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna
2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)
3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino
4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica
5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro
6. navt. (jamborni koš) coffa
7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)
8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola
Zadetki iskanja
- dáti (dám)
A) perf. ➞ dajati
1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione
2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma
3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli
4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto
5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto
6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore
7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?
8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.
9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare
10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare
B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere - dejáti2 (déjem) perf. mettere:
dejati otroka v posteljo mettere a letto il bambino
tele dejati na raženj mettere il vitello ad arrostire (allo spiedo)
kam neki so se dejali? dove (mai) sono? dove sono andati a finire?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dejati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pren. ne dejati koga iz kože non far male a
pren. dejati koga v koš aver ragione di qcn., aver la meglio su qcn.
dejati koga v sveto olje dare a qcn. l'estrema unzione
dobro dejati fare bene; gradire, piacere
sončni žarki dobro dejo il sole fa bene
hvala mu dobre de gli piace essere lodato
nič ne de non fa niente
od zadrege ni vedel, kam bi se dejal dall'imbarazzo non sapeva cosa fare - déti (dénem) perf. mettere:
deti roke v žep mettere le mani in tasca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ponekod, denimo na deželi, običaja ne poznajo in certi luoghi, per esempio nel contado, questa usanza non è conosciuta
knjiž. denimo, da je tako mettiamo che sia così
pog. deti šale na stran scherzi a parte
pren. deti koga v koš mettere qcn. nel sacco
dobro deti (prijati, koristiti) fare bene; ekst. (ugajati) piacere
pren. ne vedeti, kam se deti non sapere che cosa fare, come comportarsi - èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera - ísti (-a -o)
A) adj.
1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo
2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo
B) ísti (-a -o) m, f, n
1. isti, ista lo stesso, la stessa
2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima - jámboren (-rna -o) adj. navt. dell'albero:
jamborne vrvi sartie
jamborni koš coffa
jamborni sedež scassa - kôšek (-ška) m
1. dem. od koš cestello, cestino
2. bot. cesto
3. čeb. cestella - mèt (méta) m
1. lancio, tiro; getto:
met na koš tiro a canestro
met krogle getto del peso
met kamna sassata
2. fiz.
navpični met moto verticale
vodoravni met moto orizzontale
3. šport. lancio:
met diska, kladiva, kopja, krogle lancio del disco, del martello, del giavellotto, del peso - metánje (-a) n lancio, getto; tiro:
metanje diska lancio del disco
metanje na koš tiro a canestro
pren. metanje peska v oči il gettare fumo negli occhi a qcn.
rib. metanje mreže retata
metanje na tla atterramento - opazoválen (-lna -o) adj. di osservazione:
opazovalna odprtina spia, spioncino
opazovalna postaja stazione di osservazione
navt. opazovalni koš coffa - opŕten (-tna -o) adj. da portare sulle spalle:
oprtni koš gerla
žel. oprtni prevoz trasporto combinato rotaia-strada - pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
prsni žep suknjiča taschino della giacca
prsni obseg circonferenza del torace
prsni koš cassa toracica, torace
prsni bradavici capezzoli
anat. prsna votlina cavità toracica
anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
anat. prsna mrena pleura
zool. prsna plavut pinna pettorale
anat. prsna vretenca vertebre toraciche
prsni čaj tisana contro la tosse
gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
prsno dihanje respirazione coi polmoni
prsno padalo paracadute pettorale
šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana - rómati (-am) imperf., perf.
1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta
2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
romati po svetu girare il mondo
njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino - stréljati (-am) imperf.
1. sparare, far fuoco; tirare:
streljati v tarčo sparare a segno
streljati v zrak sparare in aria
streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
streljati s šibrami sparare con pallini
streljati v rafalih sparare a raffica
streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
streljati divjad sparare alla selvaggina
streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta
2. pren.
streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose
3. šport. tirare:
streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro - stŕpati (-am) perf. stipare, ficcare; insaccare:
pren. strpati vse v isti koš fare d'ogni erba un fascio, mettere tutto in un mazzo - tláčiti (-im) imperf.
1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
tlačiti grozdje pigiare l'uva
tlačiti krompir schiacciare le patate
2. ficcare, pigiare:
tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
tlačiti hrano vase ingollare il cibo
3. pren. soffocare:
tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura
4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
tlači jih revščina sono poveri in canna
tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio - tŕpati (-am)
A) imperf. ficcare, spingere, riempire di:
trpati datume v možgane riempire la testa di date
pren. trpati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
B) trpati se (-am se) imperf. refl. riempirsi:
trpati se s hrano ingollare il cibo - zabíjati (-am) | zabíti (-bíjem)
A) imperf., perf.
1. conficcare, piantare; battere:
zabiti žebelj v zid piantare un chiodo nel muro
zabijati pilote battere i pali
2. turare, chiudere; inchiodare:
zabijati sode z vehami chiudere le botti col cocchiume
zabijati krsto inchiodare la bara
3. šport. žarg.
zabiti gol dare un gol, realizzare
zabiti žogo v koš (pri košarki) schiacciare
4. pren.
zabiti, zabijati v glavo inculcare, imprimere nella testa
zabijati učencem v glavo slovnična pravila inculcare nella testa degli scolari le regole della grammatica
5. pren. (zapraviti, zapravljati) perdere, scialare:
zabijati čas perdere tempo; passare, ammazzare il tempo
zabijati denar perdere, scialare il denaro
6. pog. (odrezavo zavrniti, zavračati) ribattere, replicare (a); rimbeccare qcn.:
pog. zabiti komu kajlo ribattere, rimbeccare qcn.
B) zabíti se (-bíjem se) perf. refl.
1. pren. isolarsi, segregarsi
2. pren. immergersi:
zabiti se v študij immergersi nello studio
3. pog. (zaleteti se, trčiti) urtare, schiantarsi contro:
zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid per l'eccessiva velocità si schiantò contro un muro
C) zabíti si (-bíjem si) perf. refl.
zabiti si v glavo ficcarsi, mettersi in testa - zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.
1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio
2. colpire, battere, centrare:
strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio
3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla
4. vincere:
zadeti na loteriji vincere alla lotteria
5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne
6. interessare:
povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati
7. subire, esser colto:
kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico
8. cogliere:
slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale
9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
ne zadene prav nobene non ne azzecca una!
10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno