kóst (-í) f
1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.
2. bot. (koščica sadu) nocciolo
3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce
4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia
5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio
Zadetki iskanja
- bêdrn (-a -o) adj. di, della coscia:
anat. bedrna kost (stegnenica) femore - čêlen (-lna -o) adj. di, della fronte; frontale:
čelna kost osso frontale
čelna stran hiše frontone
geogr. čelna morena morena frontale, terminale
čelni jermen frontale, frontino
aer. čelni veter vento contrario
avt. čelno trčenje scontro, collisione frontale
čelni trak fascia frontale
šport. čelna skupina gruppo di testa
čelna stran fronte - čeljústen (-tna -o) adj. anat. mascellare; teh. a ganasce:
čeljustna kost osso mascellare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. čeljustna zavora freno a ganasce
strojn. čeljustni drobilnik frantoio a ganasce - glodáti (-ám) imperf. ➞ oglodati
1. rodere, rosicchiare; ekst. erodere:
glodati kost rodere l'osso
voda gloda breg l'acqua erode la riva
2. pren. (povzročati neugoden telesen, duševen občutek) rodere; divorare; attossicare:
glodala jo je skrivna bolezen era rosa da un morbo latente
gloda ga zavist krivde è roso dal rimorso
3. pren. (slabo govoriti o kom) sparlare, malignare:
zlobni jeziki kar naprej glodajo le malelingue non la smettono di sparlare - koščíca (-e) f
1. dem. od kost ossicino:
ribja koščica spina di pesce
anat. slušne koščice ossicini dell'udito
2. (oleseneli del koščičastega ploda) nocciolo
3. nareč. seme di zucca
4. bot. pastinaca di palude (Sium) - kóža (-e) f
1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
uvela koža pelle vizza
mehka, nežna koža pelle delicata
kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
s perjem poraščena koža pelle coperta di piume
2. pren. pelle; pellaccia:
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
rešiti kožo salvare la pelle
nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste
3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
umetna koža cuoio artificiale
čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
torbica iz prave kože borsetta di pelle
koža severnega jelena renna
4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
strojiti kožo conciare la pelle
drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
zool. letalna koža membrana alare, patagio
zool. plavalna koža natatoia - krílen1 (-lna -o) adj. dell'ala, delle ali, alare:
krilna kost osso alare
voj. krilni napad attacco alle, sulle ali
strojn. krilna črpalka pompa ad alette
strojn. krilna matica dado ad alette
šport. krilni igralec mediano
um. krilni oltar trittico
muz. krilni rog flicorno
obl. krilni zavih sessitura - krížen (-žna -o) adj.
1. in croce, a croce:
križni ročaj meča impugnatura a croce della spada
križno okno grata
2. contrastante, discordante:
križni ukazi ordini contrastanti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. križna kost (križnica) osso sacro
um. križna roža fiorone
kor. križni korak passo incrociato
arhit. križni obok volta a crociera
obrt. križni vbod punto a croce
voj. križni ogenj fuoco incrociato
obrt. križno dleto scalpello a croce
navt. križno jadro randa di mezzana
jur. križno zasliševanje interrogatorio incrociato; controinterrogatorio - modróst (-i) f
1. saggezza, senno, assennatezza:
višek modrosti il colmo della saggezza
bibl. knjige modrosti libri sapienzali
2. detto, adagio:
stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio
3. pensiero; pren. conoscenza
4. rel. prudenza;
kamen modrosti pietra filosofale
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza - mŕtev (-tva -o)
A) adj.
1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte
2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco
3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa
4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto
5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate
6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta
8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto
9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto
B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti - nárten (-tna -o) adj. anat. del tarso:
nartna kost cuboide - obróčkast (-a -o) adj. ad anello, anulare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. obročkasta bakterijska gniloba peronospora delle patate
vet. obročkasta kost osso anellato - parietálen (-lna -o) adj. anat. parietale:
parientalna kost parietale - pléčen (-čna -o) adj. di, della spalla; vet.
plečna kost (plečnica) scapola
vet. plečna višina altezza della spalla - ploščàt (-áta -o) adj. piatto, appiattito, schiacciato; anat.
ploščata kost, mišica osso, muscolo piatto
teh. ploščati jermen cinghia piana
obrt. ploščati vbod punto piatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrt. ploščata strgača scuffina
elektr. ploščati kabel piattina
teh. ploščati mejnik spessimetro - pnevmátičen (-čna -o) adj. pneumatico:
zool. pnevmatična kost osso pneumatico, pneumatizzato
pošta pnevmatična pošta posta pneumatica
strojn. pnevmatična zavora freno pneumatico, a disco
pnevmatični keson campana pneumatica
pnevmatični stroj macchina pneumatica
strojn. pnevmatično kladivo martello pneumatico - priráščanje (-a) n
1. aumento, accrescimento; incremento
2. anat. attacco:
priraščanje mišice na kost attacco del muscolo all'osso - pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
prsni žep suknjiča taschino della giacca
prsni obseg circonferenza del torace
prsni koš cassa toracica, torace
prsni bradavici capezzoli
anat. prsna votlina cavità toracica
anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
anat. prsna mrena pleura
zool. prsna plavut pinna pettorale
anat. prsna vretenca vertebre toraciche
prsni čaj tisana contro la tosse
gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
prsno dihanje respirazione coi polmoni
prsno padalo paracadute pettorale
šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana - ravnáti (-ám)
A) imperf. ➞ zravnati
1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
ravnati zemljo spianare il terreno
med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.
2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
ravnati mačehovsko matrigneggiare
ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
ravnati nepošteno barare
3. maneggiare, trattare:
ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.
B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
ravnati se po zakonu rispettare le leggi
ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
voj. ravnaj se! allineamento!