Franja

Zadetki iskanja

  • kóst (-í) f

    1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
    človeške kosti ossa (umane)
    živalske kosti ossi (animali)
    kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
    prelom kosti frattura di un osso
    pes gloda kost il cane rode un osso
    pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
    pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
    pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
    pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
    pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
    pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

    2. bot. (koščica sadu) nocciolo

    3. (pl. pren. ossa)
    vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
    tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
    kost (suhec) uomo scheletrito
    anat. bedrna kost (stegnenica) femore
    vet. divja, mrtva kost ganglio
    anat. kost sramnica pube
    med. fisura kosti fessura dell'osso
    anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
    križna kost (križnica) osso sacro
    obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

    4.
    ribja kost lisca, spina di pesce
    sipina kost osso di seppia

    5. zool. (material) osso:
    ribja kost osso di balena
    slonova kost avorio
  • bêdrn (-a -o) adj. di, della coscia:
    anat. bedrna kost (stegnenica) femore
  • čêlen (-lna -o) adj. di, della fronte; frontale:
    čelna kost osso frontale
    čelna stran hiše frontone
    geogr. čelna morena morena frontale, terminale
    čelni jermen frontale, frontino
    aer. čelni veter vento contrario
    avt. čelno trčenje scontro, collisione frontale
    čelni trak fascia frontale
    šport. čelna skupina gruppo di testa
    čelna stran fronte
  • čeljústen (-tna -o) adj. anat. mascellare; teh. a ganasce:
    čeljustna kost osso mascellare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. čeljustna zavora freno a ganasce
    strojn. čeljustni drobilnik frantoio a ganasce
  • glodáti (-ám) imperf. ➞ oglodati

    1. rodere, rosicchiare; ekst. erodere:
    glodati kost rodere l'osso
    voda gloda breg l'acqua erode la riva

    2. pren. (povzročati neugoden telesen, duševen občutek) rodere; divorare; attossicare:
    glodala jo je skrivna bolezen era rosa da un morbo latente
    gloda ga zavist krivde è roso dal rimorso

    3. pren. (slabo govoriti o kom) sparlare, malignare:
    zlobni jeziki kar naprej glodajo le malelingue non la smettono di sparlare
  • koščíca (-e) f

    1. dem. od kost ossicino:
    ribja koščica spina di pesce
    anat. slušne koščice ossicini dell'udito

    2. (oleseneli del koščičastega ploda) nocciolo

    3. nareč. seme di zucca

    4. bot. pastinaca di palude (Sium)
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • krílen1 (-lna -o) adj. dell'ala, delle ali, alare:
    krilna kost osso alare
    voj. krilni napad attacco alle, sulle ali
    strojn. krilna črpalka pompa ad alette
    strojn. krilna matica dado ad alette
    šport. krilni igralec mediano
    um. krilni oltar trittico
    muz. krilni rog flicorno
    obl. krilni zavih sessitura
  • krížen (-žna -o) adj.

    1. in croce, a croce:
    križni ročaj meča impugnatura a croce della spada
    križno okno grata

    2. contrastante, discordante:
    križni ukazi ordini contrastanti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. križna kost (križnica) osso sacro
    um. križna roža fiorone
    kor. križni korak passo incrociato
    arhit. križni obok volta a crociera
    obrt. križni vbod punto a croce
    voj. križni ogenj fuoco incrociato
    obrt. križno dleto scalpello a croce
    navt. križno jadro randa di mezzana
    jur. križno zasliševanje interrogatorio incrociato; controinterrogatorio
  • modróst (-i) f

    1. saggezza, senno, assennatezza:
    višek modrosti il colmo della saggezza
    bibl. knjige modrosti libri sapienzali

    2. detto, adagio:
    stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio

    3. pensiero; pren. conoscenza

    4. rel. prudenza;
    kamen modrosti pietra filosofale
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
    stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • nárten (-tna -o) adj. anat. del tarso:
    nartna kost cuboide
  • obróčkast (-a -o) adj. ad anello, anulare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. obročkasta bakterijska gniloba peronospora delle patate
    vet. obročkasta kost osso anellato
  • parietálen (-lna -o) adj. anat. parietale:
    parientalna kost parietale
  • pléčen (-čna -o) adj. di, della spalla; vet.
    plečna kost (plečnica) scapola
    vet. plečna višina altezza della spalla
  • ploščàt (-áta -o) adj. piatto, appiattito, schiacciato; anat.
    ploščata kost, mišica osso, muscolo piatto
    teh. ploščati jermen cinghia piana
    obrt. ploščati vbod punto piatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrt. ploščata strgača scuffina
    elektr. ploščati kabel piattina
    teh. ploščati mejnik spessimetro
  • pnevmátičen (-čna -o) adj. pneumatico:
    zool. pnevmatična kost osso pneumatico, pneumatizzato
    pošta pnevmatična pošta posta pneumatica
    strojn. pnevmatična zavora freno pneumatico, a disco
    pnevmatični keson campana pneumatica
    pnevmatični stroj macchina pneumatica
    strojn. pnevmatično kladivo martello pneumatico
  • priráščanje (-a) n

    1. aumento, accrescimento; incremento

    2. anat. attacco:
    priraščanje mišice na kost attacco del muscolo all'osso
  • pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
    govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
    prsni žep suknjiča taschino della giacca
    prsni obseg circonferenza del torace
    prsni koš cassa toracica, torace
    prsni bradavici capezzoli
    anat. prsna votlina cavità toracica
    anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
    anat. prsna mrena pleura
    zool. prsna plavut pinna pettorale
    anat. prsna vretenca vertebre toraciche
    prsni čaj tisana contro la tosse
    gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
    prsno dihanje respirazione coi polmoni
    prsno padalo paracadute pettorale
    šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana
  • ravnáti (-ám)

    A) imperf. ➞ zravnati

    1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
    ravnati zemljo spianare il terreno
    med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
    obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
    pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.

    2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
    pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
    ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
    ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
    na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
    ravnati mačehovsko matrigneggiare
    ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
    ravnati nepošteno barare

    3. maneggiare, trattare:
    ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
    gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
    ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.

    B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
    ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
    ravnati se po zakonu rispettare le leggi
    ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
    pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
    voj. ravnaj se! allineamento!