Franja

Zadetki iskanja

  • káča (-e) f

    1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
    kača se levi il rettile muta pelle
    kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
    nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
    pren. železna kača treno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
    pren. imeti kačo v žepu essere al verde
    pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
    pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
    biti strupen kot kača essere una vipera
    navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
    rogata kača vipera (Aspis cerastes)
    smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)

    2. pren. lunga fila

    3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera

    4. zool.
    morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • báti se (bojím se) imperf. refl.

    1. (biti v strahu) avere paura, temere:
    hudo, močno bati se avere una paura da morire
    nič se ne boj! niente paura!
    fant se boji samo očeta il ragazzo ha paura soltanto del padre
    bati se kot hudič križa, kot živega vraga avere una paura matta, una paura del diavolo

    2. (s strahom pričakovati) aver paura, temere:
    bati se mraza, smrti temere il freddo, aver paura della morte
    (ne marati) non volere:
    bati se sitnosti non volere seccature, grane

    3. (biti v skrbeh za) temere per:
    bati se za zaslužek temere per il guadagno
    starši se bojijo za otroke i genitori temono per i propri figli

    4. (domnevati, misliti) temere:
    bojim se, da se motiš temo che tu sbagli
    ne boj se, ne boš mi ušel non temere, non mi scappi mica

    5. pren.
    ni se bal ne biriča ne hudiča non aveva paura di nessuno
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    če ne storiš hudega, se ti ni treba bati male non fare, paura non avere
  • hladílen (-lna -o) adj. di raffreddamento, di refrigerazione; frigorifero; rinfrescante:
    hladilna naprava dispositivo di raffreddamento
    hladilna voda acqua di raffreddamento
    hladilno sredstvo refrigerante
    hladilni pult, vagon banco frigorifero, carro frigorifero
    hladilna omara frigorifero, frigo
    hladilni sistem sistema di refrigerazione
    hladilna tehnika tecnica di refrigerazione
    hladilna pijača bevanda rinfrescante
    strojn. hladilna kača serpentina di raffreddamento
    hladilna rebra alette di raffreddamento
    hladilna tekočina liquido refrigerante
    hladilni stolp torre di raffreddamento
  • káčica (-e) f

    1. m dem. od kača serpentello

    2. pl. kačice zool. diplopodi (sing. -e) (Diplopoda);
    železna kačica iulo (Julus terrestris)
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • môrski (-a -o) adj. di, del mare; marittimo; marino; knjiž. equoreo:
    morske rastline, ribe piante marine, pesci di mare

    1.
    morska obala costa marina
    morska sol sale marino
    morsko letovišče località marittima di villeggiatura
    morska bolezen mal di mare; med. naupatia
    mitol. morska deklica sirena
    morska gladina superficie del mare
    morska ožina stretto (di mare), braccio di mare
    morska usedlina sedimento marino
    meteor. morski dim foschia
    morski preliv (morska vrata) stretto marino
    morski razbojnik, ropar corsaro, pirata
    morski rokav braccio di mare
    morski tok corrente marina
    morski veter brezza di mare
    morska nimfa nereide, oceanina
    min. morska pena sepiolite, schiuma di mare
    mitol. morska pošast orca
    meteor. morska tromba tromba marina
    morska plovba navigazione marittima
    geogr. morski potres maremoto
    morski rokav gomito di mare
    morski vihar fortunale
    morski val flutto

    2. zool.
    morska kača serpente di mare (Lauticada colubrina)
    morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
    morska lastovica dattilottero, rondine di mare (Dactylopus volitans)
    morske lilije crinoidi (sing. -e) (Crinoidea)
    morska vidra lontra marina
    morska zvezda stella di mare, asteria
    zool. morski golob aquila di mare, miliobate (Myliobatis aquila)
    morski ježek riccio di mare, echino
    morski konjiček ippocampo, cavalluccio marino (Hyppocampus guttulatus)
    morski lev leone marino, otaria (Otaria)
    morski list sogliola (Solea)
    morski medved callorino, foca orsina (Callorhinus alascanus)
    morski pajek pantopode (pl. -i) (Pantopoda)
    morski pes pescecane, squalo
    morski petelin cappone, gallinella imperiale
    morski prašiček porcellino d'India, cavia (Cavia cobaya)
    zool. morsko uho aliotide, orecchia di mare (Haliotis)
    morska igla aguglia (Belone belone)
    morska iskrnica nottiluca (Noctiluca)
    morska kljunačka pesce trombetta (Centriscus scolopax)
    morska kumara cetriolo di mare, oloturia (Holoturia)
    morska mačka gattuccio (Schyliorhinus canicula)
    morska pajkovica maia, grancevola (Maia squinado)
    morska papiga pulcinella di mare (Fratercula actica)
    morska papigica pesce pappagallo, scaro (Scrus cretensis)
    morska plošča passera di mare (Pleuronectes platessa)
    morska podgana re di aringhe, chimera (Chimaera)
    morska spaka rana pescatrice (Lophius piscatorius)
    morska sraka beccaccia di mare, ostralega (Haematopus ostralegus)
    morska svila bisso
    morska ščuka luccio di mare, sfirena (Sphyraena sphyraena)
    morska želva chelidra (Chelydra serpentina)
    morske šile singnatidi (sing. -e) (Syngnatidae)
    morski bič pastinaca (Dasyatis pastinaca)
    morski galeb mugnalaccio (Larus marinus)
    morski glavač scazzone, magnarone (Cottus gobio)
    morski kokot dattilottero, rondine (Dactylopterus volitans)
    morski lipan muggine
    morski mandelj mandorla di mare (Philine aperta)
    morski mesec pesce luna, ortagorisco (Mola mola)
    morski pegazi pegasiformi (sing. -e) (Pegasiformes)
    morski slon elefante marino (Mirounga leonina)
    morski somi squaliformi (sing. -e) (Squaliformes)
    morski vrag manta, razza cornuta (Manta birostris)
    morski zajci ciclotteridi (sing. -e) (Cyclopteridae)
    morski zmaj pesce ragno (Trachinus draco)
    morski zvezdogled pesce prete, pesce lucerna (Uranoscopus scaber)
    morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus)

    3. bot.
    morska čebulica scilla marittima (Scilla)
    bot. morska trava zostera (Zostera marina)
    morska ločika lattuga di mare, ulva (Ulva lactuca)
    morski loč quercia marina (Fucus vesciculosus)
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
    komarji so pikali le zanzare pungevano
    pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
    pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
    pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
    kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • preklán (-a -o) adj. spaccato, spezzato; bifido; biforcuto:
    kača s preklanim jezikom un serpente dalla lingua biforcuta
    nositi zadaj preklano krilo portare una gonna con lo spacco posteriore
  • síkati (-am) | síkniti (-em) imperf., perf.

    1. sibilare:
    kača sikne il serpente sibila

    2. ekst. sibilare; zittire
  • vŕv (-í) f

    1. corda, fune, spago; cavo:
    prerezati, razplesti vrv tagliare, snodare la corda
    zvezati z vrvjo legare, assicurare con una corda
    odvezati vrv sciogliere, slegare la corda
    jeklena, konopljena vrv, vrv iz najlona corda di acciaio, di canapa, di nylon
    plezalna vrv corda da roccia, da montagna
    plesalec po vrvi funambolo

    2. bot. (vitica; steblo) viticcio; gambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zadrgniti si vrv okrog vratu mettersi la corda al collo, mettersi nei pasticci
    navt. jadrovodna vrv scotta
    teh. nosilna, vlečna vrv (pri žičnici) cavo portante e traente (della funivia)
    navt. pritezna, privezna vrv cavo di manovra, ormeggio
    alp. pritrjena vrv cavo fisso
    navt. vrvi cordame
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    zdravje po niti gor, po vrvi dol il male viene a carrate e va via a once
  • zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

    1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
    kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

    2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
    zlesti v vodo calarsi in acqua
    zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    3. scivolare:
    očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

    4. pren. (izleči se) uscire:
    iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
    pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
    zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
    zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
    pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
    zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
    veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
    pog. zlesti skupaj svenire
    od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
    zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
    zlesti iz postelje alzarsi
    zlesti iz težav superare le difficoltà
    zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
    znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
    zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
    zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
    zlesti v dve gube ingobbirsi
    zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
    visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi
  • zvít (-a -o) adj.

    1. contorto, curvo, accartocciato, arrotolato; convoluto:
    imeti zvite lase avere i capelli ondulati
    zvit v klobčič aggomitolato

    2. scaltro, astuto, furbo, navigato:
    zvit špekulant un affarista navigato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zvit preobrat piroetta
    gastr. zvite testenine tortiglioni, fusilli, eliche
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi chi è stato morso dalle serpi, ha paura delle lucertole
Število zadetkov: 13