jemáti (jêmljem)
A) imperf. ➞ vzeti
1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito
2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse
3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.
4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente
5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare
6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli
7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio
8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio
9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare
B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
Zadetki iskanja
- díh (-a) m
1. respiro:
pridrževati dih trattenere il respiro
2. fiato:
jemati dih togliere il fiato
3. knjiž. alito; soffio:
pomladni dih il soffio della primavera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
čakati brez diha aspettare col fiato sospeso
pren. do zadnjega diha fino all'ultimo respiro
v tem ni niti diha resnica non vi è neanche un briciolo di verità - dóber (dôbra -o)
A) adj.
1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci
2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore
3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga
4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna
6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona
7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini
8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada
9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene
B) dôbri (-a -o) m, f, n
1.
dobri i buoni
2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!
3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo - dólg (-á) m
1. debito (tudi pren.); dovuto; pendenza:
tičati v dolgovih affogare nei debiti
biti obremenjen z dolgovi essere gravato di debiti, essere indebitato
znebiti se dolgov liberarsi dei debiti, sdebitarsi
plačati, poravnati dolgove pagare, saldare i debiti
viseči dolg debito fluttuante
vojni dolg debito di guerra
moralni dolg debito di coscienza
konsolidirani dolg debito consolidato
2. rel. (krivda, greh) debito, colpa, peccato:
in odpusti nam naše dolge e perdonaci i nostri debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzeti, jemati kaj na dolg comprare a debito
pren. biti na dolgu s čim essere in debito di qcs.
častni dolg debito d'onore
utapljati se v dolgovih affogare nei debiti, essere nei debiti fin sopra i capelli
plačati dolg pagare il dovuto, adempiere al proprio debito (verso); pog. levare un chiodo
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito - doména (-e) f
1. campo (d'attività), settore:
zdravljenje bolezni ne smemo jemati za domeno specialistov la cura delle malattie non è da considerarsi un campo riservato esclusivamente agli specialisti
2. hist. demanio - ênkrat adv.
1. una volta:
enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte
2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
b) v določenem času una volta:
pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro
3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia
4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile
5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara - húd (-a -o)
A) adj.
1. severo, rigoroso
2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.
3. ostile
4. furioso, rabbioso (cane)
5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva
6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale
7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco
B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto - kredít (-a) m ekon. credito; (trgovinski) fido; (dolgoročni) mutuo:
blokirati kredit bloccare un credito
dobiti kredit ricevere un credito
črpati kredit attingere a un credito
jemati, najeti kredit prendere un credito
odobriti kredit concedere un credito
odplačati, vrniti kredit restituire, estinguere un credito
trg. kupovati, prodajati na kredit comprare, vendere a credito
omejitev, krčenje kreditov stretta creditizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bančni kredit credito bancario
blagovni kredit credito commerciale
denarni kredit credito monetario
dolgo-, srednje-, kratkoročni kredit credito a lungo, medio, breve termine
investicijski kredit credito di investimento, per investimenti
izvozni kredit credito d'esportazione
namenski kredit credito a destinazione vincolata
obrestni kredit credito con pagamento degli interessi
obročni kredit credito rateale
potrošniški kredit credito per acquisto di beni di consumo
premostitveni kredit credito temporaneo (di emergenza)
proračunski kredit credito a fondo perduto
imeti kredit pri ljudeh godere di molto credito
živeti na kredit essere perpetuamente indebitati
biti ob ves kredit perdere ogni credito - natánko adv.
1. esattamente, precisamente, proprio:
natanko tako se je zgodilo è successo proprio così
2. minuziosamente:
stvari ni treba jemati tako natanko non prendere la cosa alla lettera - ozír (-a) m
1. riguardo; rispetto; precauzione, cautela; motivo:
ravnati brez ozirov comportarsi, agire senza alcun riguardo
iz zdravstvenih ozirov per motivi di salute
vzeti, jemati v ozir prendere in considerazione
2. (v adv. rabi izraža omejitev trditve):
v marsikaterem oziru in molte cose, sotto molti, sotto certi aspetti
v nobenem oziru niente affatto
v nekem oziru parzialmente, in parte
z ozirom na (glede na) quanto a, rispetto a, in base a, visto (che)
brez ozira na indipendentemente da, indifferentemente da, per quel che riguarda - pò | po
A) adv.
1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)
2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due
3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)
B) po prep. (s tožilnikom)
I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine
2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.
3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo
2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune
3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere
4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.
5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana
6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note
7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta
8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza
9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre
10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto
11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo
12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza - poglèd (-éda) m
1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente
2. (izraz) aria:
hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente
3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
pogled na pokrajino panorama
4. esame
5. punto di vista, visuale, concezione:
o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!
6. (v adv. rabi)
v tem pogledu quanto a questo
v marsikaterem pogledu in molti casi
v nobenem pogledu nient'affatto
v vsakem pogledu affatto, assolutamente
na pogled, na prvi pogled a prima vista
7. (v adv. rabi)
kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
jemati pogled togliere la vista, abbagliare
obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
pogled od spredaj prospetto
pogled s strani profilo - poštèv m inv.
jemati, vzeti v poštev prendere in considerazione, prendere in conto
priti, prihajati v poštev venire in considerazione
ne priti, ne prihajati v poštev essere, rimanere fuori questione - prenaláhko adv. troppo facilmente; troppo leggermente; troppo alla leggera:
prenalahko jemati svoje dolžnosti prendere i propri obblighi troppo alla leggera - preskòk (-óka) m salto; ekst. passaggio; lit. anacoluto;
jemati vzorce na preskok prendere campioni a caso
elektr. preskok električne iskre scintilla disruptiva - prezláhka adv. (prelahko) troppo facilmente, con troppa facilità; pren. con troppa leggerezza, troppo alla leggera:
jemati kaj prezlahka prendere qcs. troppo alla leggera - račún (-a) m
1. conto, calcolo:
rezultat računa je pravilen il risultato del calcolo è esatto
2. trg. conto, fattura, nota, bolletta; ekst. spesa:
račun za elektriko, vodo la bolletta dell'elettricità, dell'acqua
račun šivilje la nota della sarta
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
dati, vzeti ... tolarjev na račun dare, prendere... talleri in conto
3.
zaključni račun bilancio
4.
na račun koga, česa di, grazie a qcn., qcs.
smejati se na svoj, na tuj račun ridere di se stesso, degli altri
obogateti na račun tujega dela arricchirsi grazie al lavoro altrui
5. pren. (načrt, cilj) calcolo; progetto:
prekrižati komu račune intralciare i progetti di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. delati račun brez krčmarja fare i conti senza l'oste
polagati račun za kako dejanje rispondere di qualche azione
pren. poravnati račune regolare i conti
pog. jemati na račun comperare a ufo
ne iti v račun non andare a genio
voditi račun o čem tener conto di qcs.
račun je plačljiv v osmih dneh la fattura è pagabile entro 8 giorni
mat. štirje osnovni računi le 4 operazioni aritmetiche
ekonomski račun economicità
obremeniti račun addebitare il conto
priti na svoj račun trovare il proprio tornaconto
vzeti v račun mettere in conto
izdati račun emettere una fattura
imeti s kom stare račune avere vecchi conti (in sospeso) con qcn.
račun, prosim! cameriere, il conto!
ekon. tekoči račun conto corrente
ekon. žiro račun giroconto
mat. diferencialni račun calcolo differenziale
infinitezimalni, integralni račun calcolo infinitesimale, integrale
obrestni račun calcolo degli interessi
sklepni račun calcolo deduttivo
verjetnostni račun calcolo delle probabilità
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari; patti chiari, amicizia lunga - rezêrva (-e) f
1. riserva, scorta:
denarne rezerve riserve monetarie
rezerva živil, goriva scorta di viveri, di carburante
imeti kaj v rezervi avere qcs. di riserva
železna rezerva riserva per casi d'emergenza
ekon. notranje rezerve riserve potenziali
obvezne rezerve riserve obbligatorie, legali
skrite rezerve riserve occulte
blagajniška rezerva fondo di cassa
2. pl. rezerve (kar ostane po izkoriščanju) eccedenze; riserve
3. voj. riserva; complemento
4. šport. riserva, rincalzo
5. (pomislek, pridržek) riserva:
sprejeti kaj z rezervo accettare qcs. con riserva
podatke je treba jemati z rezervo i dati vanno presi con le dovute riserve
6. (zadržanost) riserbo, riservatezza - strán (-í) f
1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada
2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali
3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa
4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100
5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato
6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile
7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male
8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano
9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn. - vŕh (-a) m
1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo
2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite
3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie
4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo
5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese
6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice
7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica
8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica
9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice