já1 adv. pog.
1. (izraža pritrjevanje) sì
2. (izraža podkrepitev trditve) sì, già:
ja, ti pa znaš govoriti tu sì che sai parlare
3. (izraža pričakovanje pritrditve) no:
saj pojdeš z nami, ja? vieni con noi, no?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ja in ne sì e no
reči ja dire di sì, assentire, acconsentire
ne reči ne ja ne ne nicchiare
Zadetki iskanja
- já2 adv. pog.
1. (vendar) sì:
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è, sì, uno dei funghi migliori
2. (izraža pomislek) sì, già:
a ja, to še moram povedati ah sì, devo dire ancora questo
3. (izraža pomislek, nejevoljo):
ja, čakaj malo, da premislim sì, aspetta un attimo che ci penso
4. (izraža nasprotje prejšnji misli) sì:
ostal je brez službe, ja in zdaj? è rimasto senza lavoro, sì, e adesso? - jà adv. pog.
1. (vendar; izraža nejevoljo) e:
ja, nehaj se že cmeriti e smettila di frignare!
2. (izraža presenečenje) to':
ja, fant, odkod pa si se vzel?! to', giovanotto, da dove sei piovuto?! - grôza (-e)
A) f
1. orrore, terrore, spavento, raccapriccio, paura, angoscia:
tresti se, dreveneti od groze tremare, impietrire dallo spavento
navda(ja)ti z grozo atterrire, riempire di spavento
gledati z grozo v očeh guardare con occhi inorriditi, terrorizzati
koga biti groza česa, pred čim aver paura di qcs.
groza smrti paura, terrore della morte
smrtna groza grande paura, angoscia mortale
2. (v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa)
biti groza essere un guaio, essere terribile, fare spavento, paura
bil je tak, da ga je bilo groza pogledati faceva paura a guardarlo
3. (v prislovni rabi izraža zelo veliko količino) massa, mare:
prišlo je groza ljudi venne una massa di gente
B) inter.
1. (izraža strah, vznemirjenje) Dio mio, mamma mia:
groza, padla bo Dio mio, cadrà
2. (izraža ogorčenje) maledizione; nareč. mannaggia:
groza, kakšno neumnost sem zinil maledizione, che bestialità ho detto - mendà adv.
1. forse, possibilmente, probabilmente:
slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!
2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!' - múha (-e) f
1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)
2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo
3. voj. mira, mirino
4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere
5. friz. mosca
6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù - obstájati (-am) | obstáti (-stojím) imperf., perf.
1. essere, esistere; sussistere (tudi filoz. ):
tako je, odkar obstaja svet è così da che mondo è mondo
2. obsta(ja)ti iz consistere, constare di - pa
A) adv.
1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero
2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene
3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso
B) konj.
I. (v protivnem priredju)
1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola
2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto
3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo
4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde
7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina
8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia
9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?
II. pog.
1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio
2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti
3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no
4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi
5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così
III. pog. (v vezalnem priredju)
1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta
2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare
3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta
IV.
1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora
2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori
3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate
C) inter.
1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so
2.
pa še kako! eccome - prosíti (prósim) imperf.
1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
prositi odpuščanja chiedere perdono
prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
prositi za besedo chiedere la parola
prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
rel. prositi za sprejem med novice postulare
2. (v medmetni rabi)
a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
vozne listke, prosim biglietti, prego!
b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
(pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti
/ 1
Število zadetkov: 9