Franja

iztrébiti (-im) | iztrébljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mondare, pulire; disboscare; sbudellare (tudi ekst.)

2. estirpare; sterminare, estinguere:
iztrebiti plevel estirpare le erbacce
iztrebiti luteranstvo estirpare il luteranesimo
iztrebiti cele narode sterminare interi popoli

B) iztrébiti se (-im se) | iztrébljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. fiziol. evacuare

2. nareč. vet. mondarsi degli annessi fetali

iztrébljati (-am) imperf. glej iztrebiti | iztrebljati

koreníka (-e) f

1. bot. radice; rizoma; nareč. radica:
obrt. orehova korenika radica di noce
pren. iztrebiti kaj do korenike sradicare completamente

2. pren. (začetek, izvor) radice, principio, origine

3. anziano arzillo

4. (podrtega drevesa) sterpo

strébiti (-im) ipd. glej iztrebiti ipd.