góba (-e) f
1. bot. fungo:
nabirati gobe raccogliere funghi
rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
strupene gobe funghi velenosi
užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
kresilna goba esca
hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)
2. (kar je po obliki podobno gobi)
atomska goba fungo atomico
goba za krpanje uovo da rammendo
3. spugna:
morska, plastična goba spugna, spugna artificiale
4. pren. (pijanec) spugna:
piti kakor goba bere come una spugna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera
Zadetki iskanja
- íti (grém)
A) imperf., perf.
1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore
12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
B) íti se (grém se) imperf. refl.
1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa - navzgòr adv. su, all'insù, in su; sopra; in alto:
iti po stopnicah navzgor in navzdol andare su e giù per le scale
vstopnice so od tisoč tolarjev navzgor i biglietti costano dai mille talleri in su
iti po reki navzgor risalire il fiume - nóta (-e) f
1. muz. nota; ekst. tono:
igrati, peti po notah suonare, cantare con lo spartito davanti
nizka, visoka nota nota bassa, alta
pren. natepsti koga po notah suonarle a uno di santa ragione
pren. iti po notah andare per il meglio
2. ekst. nota, segno, contrassegno:
osebna nota una nota personale
3. polit. nota:
diplomatska, protestna, verbalna nota nota diplomatica, di protesta, verbale
4. star. (sporočilo) lettera, comunicato - oprávek (-vka) m
1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
imeti dosti opravkov avere un monte di impegni
2. pl. opravki lavoro, impegni:
opravki čuvaja il lavoro di custode
poklicni opravki impegni professionali
3. pren.
imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto
4. pren.
dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino - pò | po
A) adv.
1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)
2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due
3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)
B) po prep. (s tožilnikom)
I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine
2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.
3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo
2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune
3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere
4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.
5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana
6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note
7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta
8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza
9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre
10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto
11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo
12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza - pót (-í) f
1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada
2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo
3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica
4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada
5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria
6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze
7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose
8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni - pôzlu | po zlù adv.
1. iti po zlu (propasti, propadati) andare in rovina, andare a male, andare perduto, perdersi, morire:
zaradi suše bo šla letina po zlu a causa della siccità andrà perduto il raccolto
zaradi neopravičenih izostankov gre po zlu na tisoče delovnih dni per via dell'assenteismo si perdono migliaia di giornate lavorative
v vojni gre po zlu veliko ljudi nella guerra muore molta gente
2. (izjaloviti se) fallire, non riuscire:
načrti so šli po zlu i piani sono falliti - sléd (-ú) m
1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto
2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde
3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia - sléd (-í) f
1. traccia, orma, impronta:
iti po sledi seguire la traccia
2. ekst. traccia
3. pren. (zelo majhna količina) traccia, segno, velo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za ubežnikom se je izgubila vsaka sled del fuggitivo si è perduta ogni traccia
priti čemu na sled scoprire, smascherare qcs.
biti komu na sledi essere sulle tracce di qcn. - stopínja (-e) f
1. orma, traccia, pedata:
človeške, živalske stopinje orme umane, di animali
iti po stopinjah nekoga seguire le orme (l'esempio) di qcn.
2. passo:
stopinje se bližajo, zgubljajo i passi si avvicinano, si perdono
3. fiz., mat., geogr. grado:
stopinja Celzija, Fahrenheita, Reaumurja grado centigrado, Fahrenheit, Reaumur
dolžinska, širinska stopinja grado di longitudine, grado di latitudine - zlò (zlà) n
1. male:
delati, hoteti zlo fare, volere il male
sejati zlo seminare, diffondere il male
ločevati med dobrim in zlim distinguere fra il bene e il male
2. pren. male, malattia, disgrazia, bubbone:
družbena zla le malattie della società
zlo korupcije il bubbone della corruzione
izbrati manjše zlo tra due mali scegliere il minore
šteti komu kaj v zlo addebitare qcs. a qcn.
pog. vzeti komu kaj za zlo aversene a male per qcs.
iti po zlu andare a male, fallire
biti nujno zlo essere un male inevitabile
/ 1
Število zadetkov: 12