Franja

Zadetki iskanja

  • hodíti (-im) imperf.

    1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
    hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
    hoditi sem in tja andare qua e là
    hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    hoditi po prstih andare in punta di piedi
    hoditi ko polž andare a passo di lumaca
    hoditi po vseh štirih andare carponi
    pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

    2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
    hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
    hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

    3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
    že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
    že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

    4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
    hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
    hoditi v črnem portare il lutto
    hoditi bos andare scalzo

    5. (v zvezi s 'pot'):
    hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
    hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
    hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
    hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
    hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
    pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
    hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
    šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
    hoditi po glavi frullare in testa
    pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
    pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
    hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
    hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
    hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pog. hoditi (komu)
    narobe, navzkriž andare storto
    hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • bós (bôsa -o) adj.

    1. scalzo:
    iti, hoditi bos andare scalzo

    2. non ferrato (di cavallo), sferrato

    3. pren. (neosnovan, neresničen) non vero, falso, infondato:
    trditev je bosa l'affermazione è infondata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otroci so že skoraj bosi i bambini hanno bisogno di scarpe nuove
    pog. ta je pa bosa se non è vera è ben trovata
    PREGOVORI:
    kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza
  • brég (-a) m

    1. riva; sponda, proda:
    desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
    morski breg riva del mare, litorale
    stopiti na breg raggiungere la riva
    reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

    2. (strmina) china, salita:
    položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
    hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
    hiša v bregu una casa sul versante
    hoditi, voziti v breg andare in salita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
    pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • cúnja (-e) f

    1. straccio

    2. (krpa) straccio, strofinaccio, canovaccio:
    pren. imeti koga za cunjo trattare qcn. come un cane

    3. pl. cunje pejor. stracci; vestito (logoro, vecchio):
    hoditi okrog v cunjah portare addosso degli stracci, andare vestito di stracci

    4. pren. tentennone
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • dámica (-e) f pren. dem. od dama giovane dama, damina; evf.
    hoditi k damicam frequentare donnine, andare a puttane
  • diagonála (-e) f mat. diagonale; ekst. diagonale, linea trasversale, obliqua:
    velika diagonala grande diagonale
    hoditi po diagonali muoversi in diagonale
  • dôl adv.

    1. giù, ingiù:
    hoditi gor in dol andare su e giù

    2. inter. abbasso:
    dol z izdajalci! abbasso i traditori!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
    hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
    pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
    pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
    en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
    zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • drôben (-bna -o) adj.

    1. minuto, piccolo:
    hoditi z drobnimi koraki andare a piccoli passi

    2. pren. (slaboten, nežen) esile, gracile:
    drobno, plaho dekletce una bambina gracile e timida

    3. (tanek, ki ima majhen obseg) sottile, piccolo:
    drobna knjižica un libretto sottile
    drobne črke piccole lettere

    4. (nepomemben) piccolo, insignificante, trascurabile; meschino:
    drobne vsakdanje skrbi piccole preoccupazioni quotidiane
    droben denar (drobiž) spiccioli, moneta spicciola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. droben navoj filettatura fine
    tisk. drobni tisk caratteri piccoli
    zal. drobni tisk opuscolo
    prebrati bi bilo treba tudi drobni tisk na pogodbi si dovrebbe leggere anche ciò che sul contratto è scritto in piccolo
  • drôbno

    A) adv.
    drobno hoditi camminare a piccoli passi
    drobno pokašljevati tossicchiare
    drobno pršeti piovvigginare

    B) n
    na drobno kupovati, prodajati comprare, vendere al minuto, al dettaglio
    trgovina na drobno negozio al dettaglio
    na drobno mleti macinare fino fino
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro
  • gôr adv. ➞ gori

    1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
    hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
    ekst. gor in dol qua e là

    2. gor — dol:
    en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
    prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • gŕd (-a -o) adj.

    A)

    1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
    grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

    2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
    grdi naklepi cattive intenzioni
    grde navade brutte, cattive abitudini
    grde besede parole sconce, sgarbate
    imeti grd jezik esere una malalingua
    evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

    3. (slab) brutto, cattivo:
    grda cesta una cattiva strada
    grdo vreme brutto, cattivo tempo
    grda pomlad primavera piovosa

    4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
    grdi spomini brutti ricordi

    5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
    grda bolečina forte dolore
    grda napaka errore madornale
    grda rana brutta ferita

    6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
    grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
    grd skopuh spilorcio, avaraccio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grd jezik linguaccia
    grd padec cascata, capitombolo
    grda beseda parolaccia
    grda navada andazzo, malvezzo
    grda šala bidone, tiro
    grda ženska megera

    B) gŕdi (-a -o) m, f, n
    grdi, grda brutto, brutta
    grdo il brutto
    tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
    spreti se do grdega avere un forte diverbio
    hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo
  • híša (-e) f

    1. casa:
    kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
    kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
    pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
    montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
    atrijska hiša casa ad atrio
    večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
    arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
    pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
    mestna hiša municipio, palazzo comunale
    hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
    hiša žalosti casa, dimora del defunto

    2. (družina, rodbina) casa;
    pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
    meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

    3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
    časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
    založniška hiša (casa) editrice
    trgovska hiša impresa, ditta commerciale

    4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

    5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
    pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
    pren. rojstna hiša il tetto natio
    njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
    postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
    trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
    polit. Bela hiša Casa Bianca
    javna hiša casa di tolleranza
    PREGOVORI:
    žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
  • hodúlja (-e) f

    1. pl. hodulje trampoli:
    hoditi na hoduljah camminare sui trampoli; pren. camminare impettiti, mettersi in sussiego

    2. pejor. (bergle) stampella
  • hríb (-a) m

    1. monte:
    pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
    strm, visok hrib monte ripido, alto
    čez hribe in doline per monti e per valli

    2. pl. hribi monti; montagna:
    biti doma s hribov essere un montanaro
    iti, hoditi v hribe andare in montagna
  • iskáti (íščem)

    A) imperf. ➞ poiskati

    1. cercare:
    kdor išče, najde chi cerca trova
    če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

    2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
    iskati delo cercare lavoro
    iskati stanovanje cercare alloggio
    iskati gobe cercare funghi
    iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
    iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
    iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
    iskati v slovarju cercare nel dizionario

    3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
    iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

    4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
    šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
    iskati koristi cercare il proprio tornaconto
    sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
    človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
    kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
    iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
    iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

    B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso
  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • izhójen (-a -o) adj.
    izhojeni čevlji scarpe comode (dall'uso)
    izhojena tla terra battuta
    iti, hoditi po izhojenih poteh andare per strade battute