Franja

Zadetki iskanja

  • grózdje (-a) n

    1. uva:
    stiskati, trgati grozdje pigiare l'uva
    raccogliere l'uva, vendemmiare
    namizno, suho grozdje uva da tavola; uva passa, sultanina

    2. zool.
    morsko grozdje (jajčeca sipe) uva di mare
  • kàd (-í) f

    1. tinozza, mastello, tino:
    tlačiti grozdje v kadi pigiare l'uva nel tino

    2. vasca:
    kamnita, železna kad vasca di pietra, di ferro
    kopalna kad vasca da bagno
    sirarska kad vasca per caseificazione
    teh. elektrolizna kad cella, vasca elettrolitica
    fot. fiksirna kad vaschetta di fissaggio
  • mečkáti (-ám)

    A) imperf. ➞ zmečkati

    1. gualcire, spiegazzare (carta)

    2. schiacciare, pigiare:
    mečkati krompir, krmo schiacciare le patate, il foraggio
    mečkati grozdje pigiare l'uva

    3. lavorare lentamente; raffazzonare, pasticciare; (obotavljati se) indugiare, tentennare, cincischiare

    4. pren. (težko, nerazumljivo govoriti) borbottare, farfugliare

    B) mečkáti se (-ám se) imperf. refl.

    1. gualcirsi; restringersi

    2. pomiciare
  • obírati (-am) | obráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. agr. cogliere, raccogliere (la frutta):
    obirati grozdje vendemmiare

    2. sfogliare; sfrondare

    3. brucare; rosicchiare, spolpare, mangiare:
    obirati piščančje bedro spolpare una coscia di pollo

    4. spogliare; pog. pelare; ekst. saccheggiare, vuotare

    5.
    obirati bolhe, uši spulciare, spidocchiare

    6. calunniare, sparlare di:
    obirati do (golih) kosti tagliare a qcn. i panni addosso
    obirati za hrbtom sparlare di uno alle sue spalle

    7. (obiti, obhoditi) fare il giro di

    B) obírati se (-am se) imperf. refl.

    1. indugiare, esitare; lavorare lentamente, pigramente

    2. trattenersi (in un locale), trafficare, stare (per la casa)

    C) obírati si (-am si) imperf. refl.
    obirati si bolhe, uši spulciarsi, spidocchiarsi
  • pretlačeváti (-újem) | pretláčiti (-im) imperf., perf.

    1. spremere, schiacciare; gastr. passare al setaccio, passare col passaverdura, pestare

    2. pigiare;
    pretlačevati grozdje pigiare l'uva
  • separátor (-ja) m

    1. teh. separatore; mont. (rudniški separator) tavola dormiente:
    elektrostatični, magnetni separator separatore elettrostatico, magnetico
    magnetni separator za kovine separatore magnetico per minerali
    oljni separator separatore di olio

    2. agr.
    separator za grozdje separatore per uva
    separator smetane separatore della panna
    separator za pečke (grozdnih jagod) spartisemi
    separator gnojnice separatore del liquame, dei fanghi di fogna
  • stiskálnica (-e) f pressa, frantoio, torchio:
    teh. hidravlična stiskalnica pressa idraulica
    agr. stiskalnica za olje frantoio d'olive, strettoio, verrocchio
    stiskalnica za grozdje torchio per uva, pigiatrice
    stiskalnica za krmo schiacciaforaggi
    stiskalnica za krompir passapatate, schiacciapatate
    stiskalnica za slamo passapaglia
    teh. stiskalnica za hladno preoblikovanje pločevine imbutitrice
    stiskalnica za staro železo pacchettatrice per rottami
  • stískati1 (-am) | stísniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
    stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
    stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
    stiskati pas tirare la cinghia

    2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
    stiskati grozdje pigiare l'uva
    stiskati olje spremere, torchiare l'olio
    stiskati limono spremere il limone
    stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
    stiskati v primež ammorsare

    3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
    stiskati z davki gravare con le imposte

    4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
    pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

    5. pren. lesinare, risparmiare:
    stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

    6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
    stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

    7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
    pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
    pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
    stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
    stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
    stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    stisniti zobe stringere i denti, sopportare
    stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

    B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. nascondersi, accucciarsi:
    stiskati se v kot incantucciarsi

    2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

    3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • teptáti (-ám) imperf.

    1. calcare, calpestare; pestare:
    teptati ilovico calcare l'argilla
    teptati grozdje v kadi pestare, pigiare l'uva nel tino

    2. pren. calpestare

    3. (kršiti, prelamljati)
    teptati obljube, pravice, zakone conculcare, violare le promesse, i diritti, le leggi
    pren. od jeze teptati z nogami scalciare dalla rabbia
  • tláčiti (-im) imperf.

    1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
    tlačiti grozdje pigiare l'uva
    tlačiti krompir schiacciare le patate

    2. ficcare, pigiare:
    tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
    pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
    tlačiti hrano vase ingollare il cibo

    3. pren. soffocare:
    tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

    4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
    tlači jih revščina sono poveri in canna
    tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
    ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
    ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
    pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio
  • tŕpek (-pka -o) adj.

    1. aspro, acre, agro:
    trpek vonj odore, profumo aspro
    trpko grozdje uva agra

    2. pren. amaro, agro:
    trpek spomin ricordo amaro
    trpko doživetje esperienza amara
  • zmečkáti (-ám) perf. ➞ mečkati

    1. sgualcire (carta, abito)

    2. schiacciare, pigiare:
    zmečkati krompir, grozdje schiacciare le patate, pigiare l'uva

    3. ekst. ammaccare; schiacciare; spappolare:
    pri trčenju zmečkati blatnik ammaccare il parafango nello scontro
    hlod mu je zmečkal nogo il tronco gli ha schiacciato, spappolato la gamba

    4. pejor. pasticciare, abborracciare:
    zmečkati nalogo pasticciare il compito
    zmečkati nekaj v opravičilo farfugliare qcs. a scusa
  • zoréti (-ím) imperf. ➞ dozoreti maturare, venir a maturazione (tudi pren.); stagionare:
    grozdje je začelo zoreti l'uva comincia a maturare
    v glavi mu zori nov načrt gli sta maturando in testa un nuovo progetto
    duhovno, spolno zoreti maturare spiritualmente, sessualmente
    večer zori v noč si sta facendo buio, sta calando la notte
Število zadetkov: 14