-
govorjênje (-a) n il parlare, il discorrere; discorso
-
dolgovézen (-zna -o) adj. lungo, verboso, prolisso, chilometrico:
dolgovezen govor pappardella, tiritera
dolgovezno govorjenje nenia
dolgovezno skrpucalo risciacquatura
dolgovezna zadeva lungagnata
-
dvákrat adv. due volte:
pren. dvakrat strašen udarec un colpo durissimo
govorjenje, ki je dvakrat nič un dicorso vacuo, futile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne bi rekel dvakrat, da se ne bo pritožil reclamerà di sicuro, scommetterei che reclamerà
pren. ne dati si reči dvakrat non farselo dire due volte
bot. dvakrat nazobčani list foglia doppiamente dentata
PREGOVORI:
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare; bis dat, qui cito dat
samo v mlinu se dvakrat pove a buon intenditor poche parole
-
jásen (-sna -o)
A) adj.
1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno
2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare
3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile
4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso
5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza
B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
-
lepotíčiti (-im) imperf.
1. kozm. dare il trucco
2. pren. abbellire, infiorare:
lepotičiti govorjenje s tujkami infiorare il discorso di forestierismi
-
nerazumljív (-a -o) adj.
1. incomprensibile, oscuro, inintelliggibile, inapprensibile, inafferrabile; pren. sibillino:
ekst. neposvečenim nerazumljiv iniziatico
nerazumljivo govorjenje discorso incomprensibile
nerazumljivo pojasnilo spiegazione inintelliggibile
šalj. nerazumljiva latinščina latinorum
nerazumljive besede abracadabra
2. non approvabile
3. pren. incredibile:
delati z nerazumljivo vnemo lavorare con incredibile zelo
-
nespodóben (-bna -o) adj.
1. indecente, sconcio, spudorato; indecoroso, incomposto, sguaiato, spinto, osceno, sconcio:
nespodobno govorjenje turpiloquio
nespodobno vedenje comportamento indecoroso, incomposto
nespodobni dovtipi barzellette sconce, spinte
nespodobno dejanje turpitudine
2. ekst. duro, difficile
-
nesrámen (-mna -o) adj.
1. sfrontato, sfacciato, spudorato, impertinente, svergognato, sboccato, sconcio; guappo:
nesramno govorjenje, obnašanje discorso, comportamento sfacciato, impertinente, guappo
2. incosciente, privo di scrupoli
3. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) sfacciato; del diavolo:
imeti nesramno srečo avere una fortuna del diavolo
-
nezméren (-rna -o) adj. smoderato, smodato, intemperante, incontinente, eccessivo:
nezmerno (napadalno) govorjenje linguaggio intemperante
nezmerna (pretirana) ambicija ambizione smodata
-
nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla
-
pocésten (-tna -o) adj.
1. della strada, stradale:
pocestni hrušč piazzata
2. (potepuški) vagabondo; senza tetto; barbone
3. (prostaški) volgare, sconcio; di, da strada:
pocestno (prostaško)
govorjenje parole da strada
-
podájati (-am) | podáti (-dám)
A) imperf., perf.
1. dare, porgere
2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare
3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale
4. nareč. sgridare, rimproverare
B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.
1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente
2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo
3. (vdati, vdajati se) arrendersi
4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo
C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero
-
prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca
-
prepovédan (-a -o) adj. vietato, proibito; ekst. tabù:
prepovedano parkiranje divieto di parcheggio
šport. prepovedani udarec colpo proibito
pren. prepovedani sad frutto proibito
prepovedana tema tabù
prepovedano govorjenje parole, discorsi proibiti
lingv. prepovedana beseda parola errata
film, prepovedan mladoletnikom (mlajšim od 14 let) film vietato ai minori di 14 anni
prepovedano kaditi vietato fumare
nezaposlenim prepovedan vstop vietato l'accesso ai non addetti ai lavori
-
prevrátniški (-a -o) adj. sovversivo, sedizioso, eversivo, barricadiero:
prevratniško delovanje sovversione
prevratniško govorjenje discorsi barricadieri
-
prigábiti (-im)
A) perf. rendere disgustoso, nauseante
B) prigábiti se (-im se) perf. refl. disgustare, nauseare, fare schifo:
prazno govorjenje se mu je prigabilo le ciance lo disgustarono
-
prisíljen (-a -o) adj.
1. costretto, obbligato; condannato, sottoposto; indotto
2. forzato, sforzato:
prisiljene solze lacrime sforzate
prisiljen smeh riso forzato
3. affettato, lezioso, leccato, sdolcinato, svenevole, smanceroso;
prisiljena ljubezen tenerezze
prisiljena prijaznost minuetto
prisiljeno govorjenje sdolcinatura
prisiljeno izražanje prosopopea
prisiljeno vedenje smorfia, leziosaggine
-
profán (-a -o) adj.
1. profano; laico, temporale
2. comune, quotidiano; sconcio:
profano govorjenje discorsi sconci
-
sól (-í) f
1. sale:
kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
pridobivati sol ricavare il sale
posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
rudnik soli miniera di sale
ščepec soli pizzico di sale
kamena sol sale minerale, salgemma
morska sol sale marino
živinska sol sale pastorizio
sol za posipanje cest sale anticongelante
2. kem. sale:
baze, kisline in soli basi, acidi e sali
kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
rudninske soli sali minerali
soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
kem. sol sečne kisline urato
sol smolne kisline resinato
sol šiškove kisline gallato
dišeče soli sali da bagno
min. grenka sol epsomite
gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
govorjenje brez soli un discorso insipido
ne imeti niti za sol essere povero in canna
ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis'
-
spólzek (-zka -o) adj.
1. sdrucciolevole, sdruccioloso, scivoloso; viscido:
spolzka cesta strada sdrucciolevole
spolzek kot riba viscido come un pesce
2. grasso, salace, osceno:
spolzko govorjenje discorsi osceni