govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
Zadetki iskanja
- afektíran (-a -o) adj. (nenaraven, izumetničen) pieno di affettazione, lezioso, studiato, affettato, svenevole; manierato, prezioso:
govoriti z afektiranim glasom parlare in tono lezioso, pieno di affettazione - akcènt (-ênta) m
1. lingv. accento; (grafični znak) accento grafico, segnaccento:
melodični, tonemski akcent accento melodico, tonico
2. ekst. (v izreki) accento:
govoriti s tujim akcentom parlare con accento straniero
3. knjiž. risalto, rilievo; accento - búkve (-kev) f pl. star. libro; volume; registro:
debele bukve librone
rel. mašne bukve messale
sanjske bukve libro dei sogni
krstne bukve registro delle nascite
gruntne bukve catasto, libro fondiario
etn. šembiljske bukve libro di profezie popolari
jur. gorske bukve urbario (per vigneti)
pren. govoriti kakor bi iz bukev bral parlare come un libro stampato
kar naprej biti v bukvah stare sempre chino sui libri
pren. koga vpisati v zlate bukve iscrivere qcn. nel libro d'oro - cép (-a) m agr.
1. vetta (del correggiato)
2. (cepljenka) pianta innestata; pren.
govoriti v dva cepa parlare in modo ambiguo - dán (dnéva) m
1. giorno; giornata:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
dogodek dneva l'avvenimento del giorno
rel. sodni dan il giorno del giudizio
plačilni dan giorno di pagamento
semanji, tržni dan giorno di fiera
delovni dan giornata lavorativa
rojstni dan compleanno
uradni dan sodišča giorno d'udienza
dan zmage l'anniversario della vittoria
dan žena giornata della donna
2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
sredi belega dne in pieno giorno
jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
(kot pozdrav) dober dan! buongiorno!
3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
v davnih dneh tanto tempo fa
njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(kaj) priti na dan venirsi a sapere
(s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
pren. udariti na dan erompere
dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
noč in dan notte e giorno, senza sosta
leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
lepega dne un bel giorno
pasji dnevi canicola
pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
materinski dan il giorno della mamma
delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
dan hoda giornata, giorno di cammino
dan pred vigilia
dan pred izpitom la vigilia dell'esame
junak dneva l'uomo del giorno
iz dneva v dan di giorno in giorno
različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba - dèž (-ja) m
1. pioggia:
dež curkoma lije piove a dirotto
dež pada, rosi piove, pioviggina
dež je ponehal ha smesso di piovere
pog. dež gre piove
dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
stati na dežju stare sotto la pioggia
pren. govoriti ko dež parlare fitto
pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
pripravljati se na dež stare per piovere
pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
droben dež pioggerellina
gost dež pioggia fitta
2. pren.
dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco
3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
meteorski dež pioggia di stelle cadenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
kem. kisli dež pioggia acida
agr. umetni dež pioggia artificiale
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere - dialékt (-a) m lingv. (narečje) dialetto:
govoriti v dialektu parlare in dialetto
socialni dialekt socioletto - dôbro adv.
1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene
2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile
3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato
4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi
5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano
6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare - dóhtar (-ja) | -ica (-e) m, f pog.
1. dottore, dottoressa
2. avvocato:
govoriti kot strgan dohtar parlare come un libro stampato - ex cathedra [ekskátedra] lat. adv. knjiž. ex cathedra:
govoriti ex cathedra parlare ex cathedra - francósko adv. francese, in francese, alla francese:
govoriti francosko parlare (in) francese
oditi po francosko andarsene alla francese - glás (-ú) m
1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce
2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo
3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta
4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino
5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama
6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza
7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti
8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso - gláven1 (-vna -o)
A) adj.
1. principale, essenziale, centrale:
glavni deli (česa) le parti principali
doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
glavna pošta posta centrale
glavna prometna žila arteria principale
2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
glavni oltar altare maggiore
glavni trg piazza principale, centrale
glavni inženir l'ingegnere capo
glavno mesto (države) la capitale
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
arhit. glavna ladja navata centrale
mat. glavna normala la grande normale
jur. glavna obravnava dibattimento
min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
petr. glavna rudnina minerale essenziale
gled., film. glavna oseba protagonista
kem. glavna sestavina principio attivo
med. glavna sestra caposala
glavna tema, točka quia
arhit. glavna vrata (palače) prodromo
rib. glavna vrv maestra
glavna sezona alta stagione
navt. glavni jambor albero maestro
film. glavni snemalec operatore di presa
voj. glavni stan Quartier Generale
lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
lingv. glavni števnik numerale cardinale
glavni ključ passe-partout, comunella
grad. glavni nosilni zid muro di spina
šol. glavni odmor ricreazione
hidravl. glavni odvodnik mandracchio
glavni predstavnik (struje itd.) capofila
elektr. glavni razdelilnik ripartitore
arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
strojn. glavno vreteno mandrino
navt. glavno jadro vela maestra
B) glávni (-a -o) m, f, n
1. (glavni) principale, capo, direttore:
govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore
2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
v glavnem quasi del tutto; in generale - glúh (-a -o)
A) adj.
1. sordo
gluh na eno uho sordo da un orecchio
gluh kakor kamen, zemlja sordo spaccato, sordo come una campana
2. pren. gluh za (ki noče upoštevati česa) sordo:
biti gluh za nekoga prošnje essere sordo alle preghiere di qcn.
3. pren. (ki je brez zvoka, šuma) sordo; silenzioso; tacito, solitario:
gluh gozd bosco silenzioso
gluha tišina silenzio sordo
4. (neobčutljiv, brezčuten) insensibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti gluh na to uho non sentirci da quest'orecchio
pren. ne kriči, saj nisem gluh perché gridi, non sono mica sordo
pren. govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi
pren. naleteti na gluha ušesa aver da fare coi sordi
voj. gluhi naboj cartuccia inesplosa
čeb. gluho jajčece uovo non fecondato
B) glúhi (-a -o) m, f, n sordo (-a):
zavod za gluhe (gluhoneme) istituto dei sordomuti - gròb (grôba) m
1. tomba, sepolcro; fossa:
pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
skupen grob fossa comune
grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
molčati kakor grob essere muto come una tomba
tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
skrunitev groba profanazione di sepolcro
2. pren. tomba; morte;
prerani, prezgodnji grob morte prematura
od zibelke do groba dalla culla alla tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
arheol. žarni grob tomba con urna
rel. božji grob Sepolcro, repositorio - hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti
1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente
2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.
3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando
4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?
5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare
6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare - ísti (-a -o)
A) adj.
1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo
2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo
B) ísti (-a -o) m, f, n
1. isti, ista lo stesso, la stessa
2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima - já1 adv. pog.
1. (izraža pritrjevanje) sì
2. (izraža podkrepitev trditve) sì, già:
ja, ti pa znaš govoriti tu sì che sai parlare
3. (izraža pričakovanje pritrditve) no:
saj pojdeš z nami, ja? vieni con noi, no?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ja in ne sì e no
reči ja dire di sì, assentire, acconsentire
ne reči ne ja ne ne nicchiare - jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole