Franja

Zadetki iskanja

  • globôko adv. profondamente:
    šalj. globoko pogledati v kozarec prendersi una sbornia, una ciucca
    globoko poseči v žep pagare caro, salato
    gosp. globoko zamrzniti surgelare
    globoko zamrznjeno živilo surgelato
    PREGOVORI:
    tiha voda globoko dere acqua cheta rovina i ponti
  • díhati (-am) | díhniti (-em) imperf., perf.

    1. respirare:
    dihati s pljuči, s škrgami respirare coi polmoni, con le branchie
    dihati skozi nos, usta respirare col naso, con la bocca
    težko dihati respirare a fatica
    globoko, sunkovito dihati respirare profondamente, affannosamente
    dihati kot kovaški meh ansimare, soffiare come un mantice

    2. (izdihavati, izdihniti) espirare

    3. (vdihavati, vdihniti) inspirare

    4. (pihljati, zapihljati) spirare

    5. (živeti, dobro se počutiti) respirare

    6. pren. (živeti, uspevati) respirare:
    težke razmere mu ne dajo dihati le difficili condizioni materiali non lo lasciano respirare
  • globòk (-ôka -o) adj.

    1. profondo (tudi ekst.):
    globok vodnjak pozzo profondo
    obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
    globok sneg neve alta
    prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

    2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
    globoka rana ferita profonda
    v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
    biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

    3. (ki ima nizek ton) profondo:
    globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

    4. (sposoben močno doživeti) profondo:
    globok mislec pensatore profondo

    5. (ki zadeva bistvo) profondo:
    globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
    globoka ljubezen amore profondo
    globok odpor repulsione profonda
    globok strah forte paura
    po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
    globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
    globoke oči occhi profondi
    globoki tisk calcografia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
    agr. globoko oranje aratura profonda
    globoko zmrzovanje surgelamento
    globok požirek sorsata
    globok priklon salamelecco
    pog. globoki krožnik fondina
  • izjédati (-am) | izjésti (-jém) imperf., perf.

    1. rodere, rosiccchiare pren. consumare, logorare

    2. scavare:
    reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo il fiume si è scavato nella montagna una gola profonda
  • kozárec (-rca) m

    1. bicchiere:
    kozarec mleka, vina, vode un bicchiere di latte, di vino, d'acqua
    kozarec za vodo, vino, pivo bicchiere da acqua, da vino, da birra
    steklen, kristalen kozarec bicchiere di vetro, di cristallo

    2. vaso, vasetto:
    kozarec marmelade un vasetto di marmellata
    patentni kozarci barattoli a chiusura ermetica
    kozarci za vlaganje vasi per conservare, da (di) conservazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dvigniti kozarec alzare il bicchiere, brindare
    pren. globoko pogledati v kozarec alzare il gomito
    pren. kozarca ne braniti se essere devoto a Bacco
    pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
    pridno prazniti kozarce cioncare, sbevazzare
    zvrniti kozarec vuotare il bicchiere, bere d'un fiato
    kozarec za konjak napoleone
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
  • poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

    1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
    pogledati skozi okno guardare dalla finestra
    pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
    grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
    pozorno pogledati guardare attentamente

    2. pren. sporgere, venir fuori:
    krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

    3. pren. guardare dietro, interessarsi a

    4. ekst.
    ne pogledati non toccare, non guardare
    cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

    5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
    če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

    6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
    poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
    poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
    pogledovati zaljubljeno occhieggiare
    debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
    pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
    pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
    pren. pogledati na koga badare a qcn.
    pren. pogledati na svet nascere
    pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
    pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
    pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
    pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
    pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
    pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
    pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
    pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
    pren. pogledati po svetu girare il mondo
    pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
    pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso
  • pogrézati (-am) | pogrézniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. affondare, immergere; calare;
    pogrezniti vedro v vodnjak calare il secchio nel pozzo

    2. (poglabljati) approfondire; scavare

    3. pren. cullare, far sprofondare:
    glasba ga pogreza v spanje la musica lo fa sprofondare nel sonno

    4. pren. spingere, portare:
    pogrezati v obup spingere alla disperazione

    B) pogrézati se (-am se) | pogrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. sprofondare, cedere; affondare:
    hiša se je začela pogrezati la casa ha cominciato a sprofondare
    pogrezniti se v blato affondare nel fango
    pren. pogrezniti se v pregrehe affondare nei vizi
    zemljišče se je pogreznilo il terreno ha ceduto

    2. pren. immergersi, sprofondarsi:
    pogrezniti (zatopiti se)
    v branje sprofondare nella lettura
    pogrezniti se v spanje immergersi nel sonno
    sonce se že pogreza v morje il sole sta già tramontando (all'orizzonte) nel mare
    gospodarstvo se vedno bolj pogreza l'economia va in rovina
    izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil sparì come l'avesse inghiottito la terra
    najraje bi se pogreznil sto klafter globoko avrei voluto sprofondare dalla vergogna
  • priklánjati se (-am se) | prikloníti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. inchinarsi, chinarsi, fare un inchino, fare inchini; fare la riverenza:
    priklanjati se globoko, do tal fare un profondo inchino, inchinarsi fino a terra

    2. pren. inchinarsi, ossequiare, riverire; cedere, umiliarsi
  • prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

    1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
    prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
    vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
    prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

    2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
    sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
    ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
    prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
    koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

    3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
    uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
    resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

    4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
    prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema
  • séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

    1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
    segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
    seči po klobuku prendere il cappello
    seči si v lase passarsi la mano nei capelli

    2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
    v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
    v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

    3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
    voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
    m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
    kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

    4. pren.
    spet seči po cigaretah riprendere a fumare
    seči po knjigi leggere
    seči po palici picchiare, bastonare
    seči po steklenici essere un ubriacone

    5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
    v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
    roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
    seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
    ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
    seči globoko v žep pagare caro
    seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
    pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
    PREGOVORI:
    dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina
  • sovráštvo (-a) n odio, astio, accanimento, inimicizia, livore:
    čutiti sovraštvo do koga, do česa provare odio, astio verso, contro qcn., qcs.; avere in odio qcn., qcs.
    gojiti globoko sovraštvo avere il veleno in corpo
    požreti, požirati sovraštvo mangiare, masticare veleno
    pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo schizzare veleno (da tutti i pori), sputare veleno
    psiht. sovraštvo do žensk misoginia
    sovraštvo do novega misoneismo
    sovraštvo do tujcev xenofobia
  • véren1 (-rna -o) adj. religioso, credente:
    globoko veren profondamente religioso
    na verne duše il giorno dei morti
  • vtískati (-am) | vtísniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. imprimere, comprimere

    2. imprimere, improntare:
    vtiskati model v vosek imprimere il modello nella cera

    3. imprimere, inculcare

    4. segnare, contrassegnare, dare un contrassegno, caratterizzare:
    stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo le vecchie case danno un particolare contrassegno alla città
    vtisniti punco punzonare
    tekst. vtiskati vzorec v tkanino goffrare

    B) vtískati se (-am se) | vtísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. conficcarsi:
    kamenje se vtiska v podplate le pietre si conficcano nelle suole

    2. pren. imprimersi, stamparsi:
    dogodek se mu je globoko vtisnil v spomin l'avvenimento si impresse fortemente nella sua memoria
  • zajédati (-am)

    A) imperf.

    1. biol. parassitare, vivere da parassita

    2. vivere da parassita, scroccare

    3. sgridare con parole mordaci

    B) zajédati se (-am se) imperf. refl.

    1. penetrare (rodendo), rodere:
    črv se zajeda v sadež il verme rode il frutto

    2. penetrare, ficcarsi; tagliare:
    veriga se mu zajeda v kožo la catena gli taglia la pelle
    pren. mraz se zajeda v telo il freddo penetra il corpo

    3. insinuarsi, infiltrarsi:
    pren. morje se tu globoko zajeda v kopno qui il mare si incunea profondamente nella terraferma
  • zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

    1. attingere (udi pren. ); prendere:
    zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
    zajemati z žlico prendere col cucchiaio
    čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

    2. catturare:
    zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

    3. aspirare, inspirare (aria)

    4. coprire; abbracciare:
    oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
    s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

    5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
    organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
    zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
    zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

    6. catturare, far prigioniero:
    rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

    7. trarre, ricavare, ricevere:
    zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

    8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
    požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
    pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
    pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
    pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
    hidr. zajeti izvir catturare la sorgente
  • zakopáti (-kópljem) | zakopávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. seppellire, sotterrare:
    danes leto smo ga zakopali lo abbiamo sepolto un anno fa

    2. ficcare:
    zakopati roke v žepe ficcare le mani in tasca

    3. nascondere, celare, seppellire:
    zakopati kaj globoko v svojem srcu seppellire qcs. nel profondo del cuore

    4. pren. ridurre:
    zakopati koga v revščino ridurre qcn. in miseria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zakopati bojno sekiro seppellire la scure di guerra
    zakopati svoj talent sprecare il proprio talento
    zakopati upe abdicare, rinunciare alle proprie speranze

    B) zakopáti se (-kópljem se) | zakopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. ficcarsi:
    zakopati se pod odejo ficcarsi sotto la coltre, le coperte

    2. voj. trincerarsi

    3. pren.
    zakopati se v oddaljen kraj ritirarsi, andare a vivere a casa del diavolo

    4. immergersi:
    zakopati se v delo, v študij immergersi nel lavoro, nello studio
    zakopati se v molk essere muto come una tomba, chiudersi a riccio
  • zapíčiti (-im)

    A) perf. (con)ficcare, cacciar dentro, piantare:
    zapičiti kol globoko v tla conficcare il palo
    zapičiti oči, pogled v kaj ficcare lo sguardo in qcn., fissare con lo sguardo qcn.

    B) zapíčiti se (-im se) perf. refl.

    1. conficcarsi, piantarsi:
    trn se mu je zapičil v peto una spina gli si conficcò nel tallone

    2. pren. (natančno pregledati, proučiti) impuntarsi:
    carinik se je zapičil v njegovo prtljago il doganiere si impuntò a esaminare le sue valige
    zapičiti se v oči saltare agli occhi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zapičiti se v spomin restare fisso nella memoria
    avt., žarg. zapičiti se v nasproti vozeče vozilo investire frontalmente il veicolo, scontrarsi col veicolo proveniente dalla direzione opposta
    zapičiti se v vsako žensko molestare ogni donna

    C) zapíčiti si (-im si) perf. refl. pren. ficcarsi, fissarsi:
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
  • zarézan (-a -o) adj.

    1. tagliato, inciso

    2. scavato, incavato:
    globoko zarezana dolina una valle profondamente scavata

    3. disegnato:
    poševno zarezane oči occhi disegnati obliquamente
  • zdíhniti (-em) | zdihováti (-újem) perf., imperf. respirare; sospirare (tudi pren.):
    globoko zdihniti respirare profondamente, tirare un profondo respiro
    evf. zdihniti dušo spirare, morire
    zdihovati po nekdanjih časih rimpiangere i bei tempi passati
    zdihoval je, da je vse drago sospirava, si lamentava di come tutto era caro