Franja

Zadetki iskanja

  • fortúna (-e) lat. f knjiž. (usoda, sreča) fortuna, sorte
  • blagodát (-i) f knjiž. bene, beneficio; fortuna:
    zdravje je največja blagodat za človeka la salute è per l'uomo il massimo bene
  • premožênjce (-a) n hipok. od premoženje patrimonio, capitale, fortuna
  • premožênje (-a) n patrimonio, averi, beni, ricchezze, fortuna, sostanze:
    zaigrati premoženje perdere al gioco i propri averi
    pognati vse svoje premoženje dissipare le proprie fortune
    krznen plašč je vreden celo premoženje la pelliccia vale un capitale
    kopičiti premoženje accumulare ricchezze
  • slučáj (-a) m caso; combinazione; sorte, ventura, alea; fortuna:
    igra slučaja gioco della fortuna
    slučaj je hotel, da il caso volle che
    v nobenem slučaju in nessun caso
    v najboljšem, najslabšem slučaju nella migliore, nella peggiore delle ipotesi
    v slučaju slabega vremena in caso di maltempo
    skrajni slučaj caso limite
    (samo) za vsak slučaj grem še enkrat pogledat (zaradi popolne gotovosti) vado a ricontrollare per ogni eventualità
  • sréča (-e) f

    1. felicità, gioia, beatitudine:
    doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
    hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
    živeti v sreči vivere felici
    jokati od sreče piangere di gioia
    kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

    2. pren. fortuna, ventura, sorte:
    dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
    povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
    imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
    izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
    poskusiti srečo tentare la fortuna

    3. (v povedno-prislovni rabi)
    sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
    samo sreča, da je tako meno male che sia così

    4. (kot voščilo)
    vso srečo! auguri!, buona fortuna!
    (v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

    5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
    k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
    ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
    pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
    sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
    sreča te išče sei fortunato
    kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
    otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
    igra na srečo gioco d'azzardo
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
    sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
    sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
    sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
    vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
  • usóda (-e) f destino, sorte, fortuna; stella; knjiž. ventura; fato:
    sprijazniti se z usodo rassegnarsi al destino
    objokovati, preklinjati usodo rimpiangere la mala sorte, imprecare contro la mala sorte
    izzivati usodo sfidare il destino
    prepustiti koga usodi abbandonare qcn. alla sua sorte
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    nestalnost usode volubilità della fortuna
    kolo človeške usode la ruota della fortuna
    igra usode gioco della fortuna
    dobra, zla usoda (sreča) buona, cattiva ventura; buona, cattiva (mala) sorte
  • têrna (-e) f

    1. igre terno

    2. pren. (velika, koristna pridobitev) fortuna insperata, terno al lotto:
    on že ni terna za podjetje non direi che lui sia un grande acquisto per la ditta
  • urájmati (-am)

    A) perf. pog. (slučajno najti) trovare (per caso)

    B) urájmati se (-am se) perf. refl. pog.

    1. (slučajno se zgoditi) accadere, capitare

    2. (slučajno se posrečiti) riuscire, andar bene, aver fortuna:
    tokrat se ti je urajmalo stavolta ti è andata bene
  • zasílen (-lna -o) adj.

    1. di ripiego; di fortuna; di sicurezza, di emergenza, forzato:
    zasilen pristanek letala atterraggio forzato, di fortuna
    zasilna rešitev soluzione di ripiego
    zasilna lestev scala d'emergenza

    2. provvisorio:
    zasilno ležišče giaciglio provvisorio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. zasilna montaža (jeklene konstrukcije) imbastitura
    navt. zasilna plovka spera
    žel. zasilna zavora freno d'emergenza
    pren. zasilni izhod ripiego, soluzione di ripiego
  • àmpak

    A) adv. pog. però; quanto:
    ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
    iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!

    B) konj.

    1. bensì, ma:
    prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me

    2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
    ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò

    3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
    lep je, ampak drag è bello, ma caro

    4. (na začetku stavka) ma:
    ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • dêbel (-éla -o)

    A) adj.

    1. grosso:
    debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
    debel sneg neve alta

    2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
    debel človek uomo grasso

    3. pren. grossolano:
    debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

    4. pog. (globok, nizek) fondo:
    debel glas voce fonda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    debel denar banconote di grosso taglio
    imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
    debela laž grossa bugia
    pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
    pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
    do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
    pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
    anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
    etn. debeli četrtek giovedì grasso
    tisk. debeli tisk grassetto
    debel (in dolg) suknjič giaccone
    debel kol palanca
    šalj. debel nos pipa, nappa
    debel slovar calepino
    šalj. debele bukve messale
    tekst. debel sukanec tortiglia
    debela odeja schiavina
    navt. debela sidrna vrv gomena
    debela solza luccicone
    rel. debela sveča cero
    lov. debela šibra pallettone
    debela vrv cavo
    PREGOVORI:
    bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

    B) debéli (-a -o) m, f, n
    debele kvasiti, razdirati contarle grosse
    na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
    snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
    trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso
  • edíni (-a -o) adj. unico:
    edino upanje unica speranza
    pren. edina sreča, da si prišel per mia fortuna, buon per me che tu sia venuto
  • ígra (-e) f

    1.
    a) šport. gioco:
    hitra in napadalna igra gioco veloce e d'offensiva
    mehka, ostra igra gioco difensivo, chiuso; gioco duro
    b) recitazione, interpretazione
    c) muz. il suonare:
    igra na violino il suonare il violino
    č) gioco:
    igra s kartami gioco di carte
    družabne igre giochi di società
    hazardna igra gioco d'azzardo

    2. ekst. pren. gioco:
    igra svetlobe in sence gioco di luci e ombre

    3. gled., film., rad.
    gledališka igra opera teatrale; commedia
    radijska, televizijska igra radiodramma, radiocommedia; dramma televisivo

    4. pren. (preračunljivo, nezakonito delovanje) gioco:
    spregledati igro nekoga scoprire il gioco di qcn.
    igra naključja, usode il gioco del caso, della fortuna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    besedna igra gioco di parole
    igra narave il gioco delle forze della natura
    pren. kraljevska igra scacchi
    šport. mediteranske, olimpijske igre giochi del Mediterraneo, giochi olimpici
    hist. viteške igre tornei
    napovedati igro (pri bridgeu, taroku) dichiarare un gioco, un contratto
    pren. igrati dvojno igro fare il doppio gioco
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
  • izhòd (-óda) m

    1. uscita:
    množica se pomika proti izhodu la moltitudine si muove verso l'uscita
    glavni, stranski izhod uscita principale, secondaria
    zasilni izhod uscita di sicurezza, provvisoria, di fortuna
    anat. medenični izhod osso pubico

    2. (zapustitev prostora) (via d') uscita; voj.
    imeti izhod avere libera uscita
  • koló (-ésa) n

    1. ruota:
    gumijasto, leseno kolo ruota di gomma, di legno
    rezervno kolo ruota di scorta
    sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
    kolo avtomobila la ruota dell'automobile
    mlinsko kolo macina
    transmisijsko kolo ruota di trasmissione

    2. bicicletta, pog. bici; šalj. velocipede:
    dirkalno kolo bicicletta da corsa
    žensko kolo bicicletta da donna
    pog. motorno kolo motocicletta, motore

    3. pren. corso:
    kolo zgodovine il corso della storia

    4. hist. (mučilna naprava) ruota

    5. nareč. (hlebec):
    kolo sira forma di formaggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
    priti pod kolesa essere investito da un'automobile
    kolo sreče se obrača la ruota della fortuna gira
    krmilno kolo ruota del timone, ruota di comando, di manovra
    lončarsko kolo tornio da vasaio
    napenjalno kolo ruota tenditrice
    pogonsko kolo ruota motrice
    polžasto, vijačno kolo ruota elicoidale, a vite
    tekalno kolo ruota portante
    zavorno kolo ruota del freno
    zobato kolo ruota dentata
  • kováč (-a) m

    1. obrt. fabbro, fabbro ferraio:
    kovač je podkoval konja il fabbro ha ferrato il cavallo

    2. pren. fabbro, artefice

    3.
    besedni kovač oratore, scrittore prolisso
    kovač verzov verseggiatore

    4. pog. moneta da 10 centesimi

    5. zool. pesce sampietro (Zeus faber)
    PREGOVORI:
    vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
  • krompír (-ja) m bot. patata (Solana tuberosa):
    kopati, osipavati, saditi krompir cavare, rincalzare, piantare le patate
    lupiti krompir sbucciare le patate
    industrijski, jedilni, semenski krompir patate per la lavorazione industriale, commestibili, da semina
    mlad krompir patate novelle
    ocvrti, pečeni, praženi krompir patate fritte, arrosto, in teglia
    pire krompir purè di patate
    krompir v kosih, v oblicah, na solati patate lesse, in camicia, in insalata
    pog. imeti krompir avere una fortuna matta
    agr. nakaliti krompir far germogliare le patate
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca