-
fortúna (-e) lat. f knjiž. (usoda, sreča) fortuna, sorte
-
blagodát (-i) f knjiž. bene, beneficio; fortuna:
zdravje je največja blagodat za človeka la salute è per l'uomo il massimo bene
-
premožênjce (-a) n hipok. od premoženje patrimonio, capitale, fortuna
-
premožênje (-a) n patrimonio, averi, beni, ricchezze, fortuna, sostanze:
zaigrati premoženje perdere al gioco i propri averi
pognati vse svoje premoženje dissipare le proprie fortune
krznen plašč je vreden celo premoženje la pelliccia vale un capitale
kopičiti premoženje accumulare ricchezze
-
slučáj (-a) m caso; combinazione; sorte, ventura, alea; fortuna:
igra slučaja gioco della fortuna
slučaj je hotel, da il caso volle che
v nobenem slučaju in nessun caso
v najboljšem, najslabšem slučaju nella migliore, nella peggiore delle ipotesi
v slučaju slabega vremena in caso di maltempo
skrajni slučaj caso limite
(samo) za vsak slučaj grem še enkrat pogledat (zaradi popolne gotovosti) vado a ricontrollare per ogni eventualità
-
sréča (-e) f
1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera
2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna
3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così
4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!
5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
-
usóda (-e) f destino, sorte, fortuna; stella; knjiž. ventura; fato:
sprijazniti se z usodo rassegnarsi al destino
objokovati, preklinjati usodo rimpiangere la mala sorte, imprecare contro la mala sorte
izzivati usodo sfidare il destino
prepustiti koga usodi abbandonare qcn. alla sua sorte
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
nestalnost usode volubilità della fortuna
kolo človeške usode la ruota della fortuna
igra usode gioco della fortuna
dobra, zla usoda (sreča) buona, cattiva ventura; buona, cattiva (mala) sorte
-
têrna (-e) f
1. igre terno
2. pren. (velika, koristna pridobitev) fortuna insperata, terno al lotto:
on že ni terna za podjetje non direi che lui sia un grande acquisto per la ditta
-
urájmati (-am)
A) perf. pog. (slučajno najti) trovare (per caso)
B) urájmati se (-am se) perf. refl. pog.
1. (slučajno se zgoditi) accadere, capitare
2. (slučajno se posrečiti) riuscire, andar bene, aver fortuna:
tokrat se ti je urajmalo stavolta ti è andata bene
-
zasílen (-lna -o) adj.
1. di ripiego; di fortuna; di sicurezza, di emergenza, forzato:
zasilen pristanek letala atterraggio forzato, di fortuna
zasilna rešitev soluzione di ripiego
zasilna lestev scala d'emergenza
2. provvisorio:
zasilno ležišče giaciglio provvisorio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. zasilna montaža (jeklene konstrukcije) imbastitura
navt. zasilna plovka spera
žel. zasilna zavora freno d'emergenza
pren. zasilni izhod ripiego, soluzione di ripiego
-
àmpak
A) adv. pog. però; quanto:
ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!
B) konj.
1. bensì, ma:
prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me
2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò
3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
lep je, ampak drag è bello, ma caro
4. (na začetku stavka) ma:
ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro
-
bóg (-á) m
1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione
2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'
4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui
5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
-
dêbel (-éla -o)
A) adj.
1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta
2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso
3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano
4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca
B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso
-
edíni (-a -o) adj. unico:
edino upanje unica speranza
pren. edina sreča, da si prišel per mia fortuna, buon per me che tu sia venuto
-
ígra (-e) f
1.
a) šport. gioco:
hitra in napadalna igra gioco veloce e d'offensiva
mehka, ostra igra gioco difensivo, chiuso; gioco duro
b) recitazione, interpretazione
c) muz. il suonare:
igra na violino il suonare il violino
č) gioco:
igra s kartami gioco di carte
družabne igre giochi di società
hazardna igra gioco d'azzardo
2. ekst. pren. gioco:
igra svetlobe in sence gioco di luci e ombre
3. gled., film., rad.
gledališka igra opera teatrale; commedia
radijska, televizijska igra radiodramma, radiocommedia; dramma televisivo
4. pren. (preračunljivo, nezakonito delovanje) gioco:
spregledati igro nekoga scoprire il gioco di qcn.
igra naključja, usode il gioco del caso, della fortuna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
besedna igra gioco di parole
igra narave il gioco delle forze della natura
pren. kraljevska igra scacchi
šport. mediteranske, olimpijske igre giochi del Mediterraneo, giochi olimpici
hist. viteške igre tornei
napovedati igro (pri bridgeu, taroku) dichiarare un gioco, un contratto
pren. igrati dvojno igro fare il doppio gioco
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
-
izhòd (-óda) m
1. uscita:
množica se pomika proti izhodu la moltitudine si muove verso l'uscita
glavni, stranski izhod uscita principale, secondaria
zasilni izhod uscita di sicurezza, provvisoria, di fortuna
anat. medenični izhod osso pubico
2. (zapustitev prostora) (via d') uscita; voj.
imeti izhod avere libera uscita
-
koló (-ésa) n
1. ruota:
gumijasto, leseno kolo ruota di gomma, di legno
rezervno kolo ruota di scorta
sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
kolo avtomobila la ruota dell'automobile
mlinsko kolo macina
transmisijsko kolo ruota di trasmissione
2. bicicletta, pog. bici; šalj. velocipede:
dirkalno kolo bicicletta da corsa
žensko kolo bicicletta da donna
pog. motorno kolo motocicletta, motore
3. pren. corso:
kolo zgodovine il corso della storia
4. hist. (mučilna naprava) ruota
5. nareč. (hlebec):
kolo sira forma di formaggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
priti pod kolesa essere investito da un'automobile
kolo sreče se obrača la ruota della fortuna gira
krmilno kolo ruota del timone, ruota di comando, di manovra
lončarsko kolo tornio da vasaio
napenjalno kolo ruota tenditrice
pogonsko kolo ruota motrice
polžasto, vijačno kolo ruota elicoidale, a vite
tekalno kolo ruota portante
zavorno kolo ruota del freno
zobato kolo ruota dentata
-
kováč (-a) m
1. obrt. fabbro, fabbro ferraio:
kovač je podkoval konja il fabbro ha ferrato il cavallo
2. pren. fabbro, artefice
3.
besedni kovač oratore, scrittore prolisso
kovač verzov verseggiatore
4. pog. moneta da 10 centesimi
5. zool. pesce sampietro (Zeus faber)
PREGOVORI:
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
-
krompír (-ja) m bot. patata (Solana tuberosa):
kopati, osipavati, saditi krompir cavare, rincalzare, piantare le patate
lupiti krompir sbucciare le patate
industrijski, jedilni, semenski krompir patate per la lavorazione industriale, commestibili, da semina
mlad krompir patate novelle
ocvrti, pečeni, praženi krompir patate fritte, arrosto, in teglia
pire krompir purè di patate
krompir v kosih, v oblicah, na solati patate lesse, in camicia, in insalata
pog. imeti krompir avere una fortuna matta
agr. nakaliti krompir far germogliare le patate
-
krùh (krúha) m
1. pane:
mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
kruh vzhaja il pane lievita
biti dober kot kruh essere buono come il pane
biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
star, suh kruh pane vecchio, stantio
bel, črn kruh pane bianco, nero
Grahamov kruh pane integrale
koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
domač kruh pane casalingo
drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
proizvodnja kruha industria panaria
2. pren. raccolto di grano
3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
biti ob kruh perdere il posto di lavoro
delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente
4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
truditi se za kruh guadagnarsi il pane
rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca