Zadetki iskanja
- éden glej en
- eldorádo (-a) m knjiž. pren. (obljubljena dežela) eldorado, eden; paradiso:
turistični eldorado paradiso turistico - bòlj adv.
1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
bolj natanko più attentamente
2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più
3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà
4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano
5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi
6.
bolj napolniti rinzeppare
bolj odebeliti ringrossare
bolj stisniti ricomprimere
bolj ukriviti ricurvare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tem bolj tanto più
še bolj ancora (di) più
čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
bolj kot kdajkoli quanto mai - dôl adv.
1. giù, ingiù:
hoditi gor in dol andare su e giù
2. inter. abbasso:
dol z izdajalci! abbasso i traditori!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - drúgi (-a -o)
A) num.
1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno
2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria
3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado
4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte
5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole
6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda
2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi
3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro - èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera - gôr adv. ➞ gori
1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là
2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - interprét (-a) | -ka (-e) m, f
1. (razlagalec, tolmač) interprete:
eden najbolj tehtnih interpretov Božanske komedije uno dei più validi interpreti della Divina Commedia
2. (igralec, igralka; izvajalec, izvajalka glasbe) interprete - izmed prep. tra, fra, di:
eden izmed največjih skladateljev uno dei massimi compositori - nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.
1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno
2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
na noben način in nessun modo
3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
eden ni nobeden uno è nessuno - od prep.
1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano
2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992
3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi
4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci
5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile
6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti
7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro
8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella
9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri
10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza
11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio
12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente - pomémben (-bna -o) adj.
1. importante; grande:
pomemben dogodek evento importante
pomemben dan un grande giorno
2. (ki ima vpliven položaj) importante, prominente, rimarchevole; (osrednji) grande; (ključen) qualificante:
pomemben položaj carica importante
3. (ki ima zaželeno lastnost v najvišji meri) importante, grande, significativo; valido, di spicco, saliente:
eden najpomembnejših predstavnikov naše književnosti una delle voci più valide della nostra letteratura
4. (precej velik) notevole, considerevole:
poneveriti pomemben znesek appropriarsi di una somma notevole - pospeševálec (-lca) m pren. promotore; acceleratore:
pospeševalec kulturne dejavnosti promotore dell'attività culturale
alkohol je eden pospeševalcev bolezni l'alcol è uno degli acceleratori della malattia
kmetijski pospeševalec tecnico incentivatore della produzione agricola - ráj (rája) m
1. rel. paradiso, cielo:
zemeljski raj paradiso terrestre, eden
iti v raj andare in paradiso
živeti kot v raju stare, sentirsi in paradiso
2. pren. (velika sreča, ugodje) paradiso:
obljubljati raj promettere mirabilia, mari e monti
umetni raji (po uživanju mamil) paradisi artificiali
davčni raj paradiso fiscale - rájski (-a -o) adj.
1. del paradiso, paradisiaco; (rajskega vrta) edenico:
rajska ptica (v pravljicah) uccello del paradiso
rajski vrt paradiso terrestre, eden
2. pren. paradisiaco, divino; bellissimo - rédek (-dka -o)
A) adj.
1. lungo, diluito:
redka kava caffè lungo
2. rado:
redki lasje capelli radi
3. rado, tenue:
redka megla nebbia tenue
4. raro, sporadico, singolare:
redka rastlina, žival pianta rara, animale raro
to je eden redkih, ki mu je uspelo uno dei rari, dei pochi che ce l'hanno fatta
človek redkih besed uomo di poche parole
redke kovine metalli rari
kem. redke zemlje terre rare
redki plini gas rari
B) rédki (-a -o) m, f, n
le redki to razumejo pochi lo capiscono - úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
dejavnost uma attività della ragione
kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
pren. priti na um saltare in mente
pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
kričati kakor iz uma gridare come pazzi
filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica - vojskovódja (-e) m condottiero, capitano; generale; comandante; ekst. duce:
Napoleon, eden največjih vojskovodij vseh časov Napoleone, uno dei più grandi condottieri di tutti i tempi - vréden (-dna -o) adj.
1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto
2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa
3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
/ 1
Število zadetkov: 19