drévje (-a) n alberi:
bukovo drevje faggi
iglasto drevje conifere
listnato drevje latifoglie
sadno drevje alberi da frutto
pren. mraz, da drevje poka freddo polare, freddo cane
Zadetki iskanja
- gòl (gôla -o)
A) adj.
1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo
2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo
3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia
4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo
B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo - kóder
A) adv. da qualche parte
B) konj.
1. (v oziralnih odvisnikih) (per) dove; (dokoder) (fin) dove; (odkoder) da dove, donde:
koder je divjal vihar, je drevje polomljeno dove ha imperversato il temporale, gli alberi sono rimasti schiantati
zapelji, do koder moreš va' con la macchina fin dove puoi
odšel je v kraj, od koder ni vrnitve se ne è andato in un luogo, da dove non c'è più ritorno
2. (izraža poljubnost prostora, po katerem se dogaja premikanje) dovunque:
koder hodi, ga spremljajo otroci dovunque vada, i bambini gli corrono dietro - kroginkróg
A) adv. tutt'intorno
B) prep. (tutt') intorno a:
nasaditi drevje kroginkrog hiše piantare alberi tutt'intorno alla casa - mràz (mráza) m
1. freddo; gelo:
mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
mraz pritisne il freddo si fa intenso
divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
prvi mraz primi freddi
trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
biti ves trd od mraza essere gelato
mraz mi je ho freddo
mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane
2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci
3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia
4. nareč. (slana) brina;
ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
anat. čutnice za mraz cellule del freddo
geogr. pol mraza Polo del freddo - podpírati (-am) | podpréti (-prèm)
A) imperf., perf.
1. appoggiare, sostenere, sorreggere, puntellare; agr.
podpirati sadno drevje staggiare gli alberi da frutto
2. puntellare, imbrigliare:
podpreti razpadajočo stavbo imbrigliare un edificio pericolante
3. pren. aiutare, assistere, difendere, fiancheggiare, favorire, assecondare, caldeggiare, spalleggiare, sovvenzionare, sussidiare:
finančno podpreti aiutare finanziariamente
podpirati predlog caldeggiare una proposta
podpirati napore, prizadevanja nekoga assecondare gli sforzi di qcn.
podpirati umetnost in znanost favorire le arti e le scienze
podpreti svojo trditev z argumenti addurre argomenti a sostegno della propria (mia, tua, sua...) tesi, difendere le proprie ragioni
podpirati reforme parteggiare per le riforme
B) podpírati se (-am se) | podpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.
1. appoggiarsi (a), sostenersi (con)
2. (pokrepčati se) rifocillarsi - róbiti (-im)
A) imperf.
1. orlare, bordare
2. circondare
3. šport. premere sugli spigoli degli sci
4. raccontare:
debele robiti spararle, sballarle grosse
robiti jih komu fare una lavata di capo a qcn.; ribattere aspramente a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. robiti drevje tagliare, abbattere alberi
robiti glave sovražnikom tagliare, mozzare le teste ai nemici
robiti les fare lo spigolo al legno
robiti pločevino orlare la lamiera
B) róbiti se (-im se) imperf. refl. spuntare, comparire, stagliarsi - tóča (-e) f
1. meteor. grandine:
toča pada grandina
toča je poškodovala drevje la grandine ha danneggiato gli alberi
izstreliti raketo proti toči lanciare un razzo antigrandine
2. pren. grandine, grandinata, gragnola:
toča krogel una fitta sparatoria
toča udarcev una gragnola di colpi
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti tardi si viene con l'acqua quando la casa è arsa - vihár (-ja) m
1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
orkanski vihar uragano
snežni vihar bufera di neve
tropski vihar ciclone tropicale, tifone
fiz. magnetni vihar tempesta magnetica
2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite
3. pren. bufera, tempesta, turbine:
vihar vojne la bufera, il turbine della guerra
4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
vihar ploskanja un subisso di applausi
pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta - vzgájati (-am) | vzgojíti (-ím) imperf., perf.
1. educare; ammaestrare; formare:
vzgajati in izobraževati educare e istruire
vzgajati z zgledom educare col buon esempio
zdravo vzgajati impartire una sana educazione
vzgajati bodoče strokovnjake formare i futuri quadri
2. allevare, coltivare:
vzgojiti sviloprejke allevare bachi da seta
vzgajati sadno drevje coltivare, allevare alberi da frutto - zasadíti (-ím) | zasájati (-am)
A) perf., imperf.
1. piantare:
zasaditi njivo s krompirjem piantare un campo a patate
zasaditi drevje piantare alberi
2. piantare, ficcare:
zasaditi nohte v obraz ficcare le unghie nel volto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prvi zasaditi lopato, zasaditi prvo lopato avviare, promuovere un'iniziativa
pren. zasaditi komu nož v srce trafiggere, spezzare il cuore a qcn.
B) zasadíti se (-ím se) | zasájati se (-am se) perf., imperf. refl. ficcarsi, piantarsi;
trnek se je ribi zasadil v grlo l'amo si ficcò nella gola del pesce
/ 1
Število zadetkov: 11