Franja

Zadetki iskanja

  • domá adv.

    1. a casa, in casa:
    doma pri starših in casa dei genitori

    2. (v domačem kraju, v domači deželi) in casa; in patria; da noi, dalle nostre parti, nel nostro paese, nel paese nativo:
    osnovno šolo je obiskoval doma la scuola elementare la frequentò nel paese nativo
    kaj izdelovati doma fabbricare, produrre in patria, nel paese
    šport. igrati doma giocare in casa

    3. (po rodu):
    biti doma iz bogate hiše provenire da famiglia benestante
    od kod si doma? di dove sei?, da dove vieni?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti doma v čem essere forte in qcs., intendersi di qcs.
    počutiti se kakor doma sentirsi come a casa propria
    PREGOVORI:
    povsod je dobro, doma je najboljše a ogni uccello suo nido è bello
    ljubo doma, kdor ga ima casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembi una badia
  • krotílnica (-e) f doma
  • a4 adv. (ali, kaj; uvaja vprašanje) che:
    a misliš, da si doma? (che) credi di essere a casa tua?
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • čepéti (-ím) imperf. ➞ občepeti

    1. stare accovacciato, accoccolato

    2. starsene immobile, curvo

    3. trovarsi; starsene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. čepeti in čakati starsene con le mani in mano
    kar naprej čepeti pri knjigah stare sempre curvo sui libri
    pren. že dolgo čepeti pri čem non combinare niente, non finire un lavoro
    pren. čepeti doma non muoversi di casa
    pren. čepeti na zapečku chiocciare
  • dóm (-a) m

    1. casa; dimora; domicilio, abitazione:
    iti od doma, z doma andare, uscire di casa
    urediti, ustvariti si dom farsi la casa
    rad se držati doma essere tutto casa (e famiglia)
    trg. dostava na dom consegna, recapito a domicilio

    2. (stavba, ustanova v določen namen) casa, istituto:
    dijaški, študentski dom casa dello studente
    dom za starejše občane (prej dom onemoglih) casa di riposo per anziani
    dečji dom colonia per bambini
    dom kulture casa della cultura
    dom za slepe istituto per ciechi
    počitniški dom colonia (estiva)
    kazensko-poboljševalni dom casa di correzione, riformatorio
    planinski dom rifugio alpino
    zdravsteni dom poliambulatorio

    3. (posvetovalno ali zakonodajno telo) camera:
    spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta Camera bassa e Camera alta del parlamento inglese
  • drúg (-a -o)

    A) adj.

    1. altro:
    druge izbire ni non c'è altra scelta
    zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

    2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
    poizkusiti na drug način provare in un altro modo

    3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
    šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

    4. pog. (tuj) altro, estraneo:
    na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
    pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
    zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
    z drugimi besedami in altre parole
    biti drugih misli cambiare idea
    pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
    PREGOVORI:
    drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. altro:
    mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
    želite še kaj drugega? desidera altro?
    (pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

    2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
    drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

    3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
    bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
    odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
    pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
    pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
    ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
    reči med drugim dire fra l'altro
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • godrnjáti (-ám) imperf. ➞ zagodrnjati

    1. brontolare, mugugnare; pog. taroccare:
    ko je doma, samo godrnja quando è in casa non fa che brontolare

    2. (nerazločno govoriti) brontolare, borbottare, bofonchiare:
    ves čas je godrnjal sam zase tutto il tempo borbottò fra se
  • hraníti2 (-im)

    A) imperf. nutrire, sostentare, allevare, dar da mangiare:
    hraniti lačne dar da mangiare agli affamati
    hraniti živino dar da mangiare alle bestie

    2. mantenere

    3. knjiž. ekst. alimentare:
    radio hranijo baterije la radio è alimentata da batterie

    B) hraníti se (hránim se) imperf. refl. nutrirsi, cibarsi; mangiare:
    ptice se hranijo z žuželkami gli uccelli si nutrono di insetti
    hraniti se v menzi, doma mangiare alla mensa; mangiare a casa
  • hríb (-a) m

    1. monte:
    pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
    strm, visok hrib monte ripido, alto
    čez hribe in doline per monti e per valli

    2. pl. hribi monti; montagna:
    biti doma s hribov essere un montanaro
    iti, hoditi v hribe andare in montagna
  • igráti (-ám)

    A) imperf.

    1. (igrati dramski tekst) recitare, interpretare:
    igrati Hamleta recitare la parte di Amleto

    2. muz. suonare:
    igrati Chopinove nokturne suonare i notturni di Chopin
    igrati violino suonare il violino
    igrati po notah, po posluhu, po spominu suonare secondo le note, a orecchio, a memoria

    3. šport. giocare:
    igrati košarko, nogomet, odbojko giocare a pallacanestro, al pallone, a pallavolo
    igrati doma, v gosteh giocare in casa, fuori casa

    4. igre giocare:
    igrati domino, karte, šah giocare a domino, a carte, agli scacchi
    igrati za denar giocare a soldi
    igrati športno stavo giocare al totocalcio
    igrati na loteriji giocare alla lotteria

    5. pren. (pretvarjati se, hliniti) fingere, simulare

    6. pren. tremolare (muscoli, vene)

    7. pren. tremolare, trepidare:
    v njenem glasu je igrala ganjenost la sua voce trepidava di commozione
    svetloba igra na stropu la luce tremola sul soffitto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v kinu igra dober film al cinema danno un buon film
    pog. pren. srce mu igra od veselja il cuore gli scoppia dalla gioia
    pog. pren. ne igrati nobene vloge non avere alcuna importanza
    pren. igrati komedijo recitare la commedia
    pren. igrati prvo violino avere un ruolo decisivo
    pren. igrati na dve karti fare il doppio gioco
    pren. igrati na vse ali nič rischiare tutto per tutto
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    igrati na borzi giocare in borsa

    B) igráti se (-am se) imperf. refl.

    1. giocare:
    igrati se slepe miši, skrivalnice giocare a mosca cieca, a rimpiattino, a nascondino

    2. giocherellare, trastullarsi

    3. pren. giocare, gingillarsi, spassarsi; scherzare:
    igrati se s kom giocare con qcn., prendersi gioco di qcn.
    igrati se z ognjem, s smrtjo scherzare col fuoco, con la morte
    dolgo igrati se z neko mislijo covare a lungo un pensiero
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • kàdar konj.

    1. (v oziralnih in časovno-pogojnih odvisnikih) quando; mentre; knjiž. allorquando:
    naj pride, kadar hoče venga quando vuole

    2. star. (za izražanje istočasnosti) (ko) quando:
    kadar bom zrasel, bom gasilec quando sarò grande farò il pompiere
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • káj

    A) adv.

    1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
    kaj že greste? ve ne andate già?

    2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
    pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito

    3. (izraža grajo) ma:
    kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente

    4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
    ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!

    B) adv.

    1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
    gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti

    2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
    ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
    ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?

    3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
    življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
    (v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
    delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto

    4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
    kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
    udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
    vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì
  • kdáj1 adv.

    1. quando:
    kdaj prideš? quando vieni?
    kdaj sem pa jaz odločal quando mai ho deciso io?
    do kdaj boš doma? fino a quando starai a casa?
    kdaj boš pripravljen? per quando sarai pronto?
    od kdaj me čakaš? da quando mi aspetti?

    2. kdaj že (izraža veliko časovno oddaljenost) chissà quando; quanto tempo fa:
    že kdaj bi moral to storiti bisognava farlo chissà quando
  • kód adv.

    1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
    kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
    do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
    od kod si doma? di dove sei?
    pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco

    2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
    gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte
  • láčen (-čna -o) adj.

    1. affamato:
    biti lačen essere affamato, aver fame
    biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo

    2. pren. affamato, desideroso; avido:
    lačen ljubezni desideroso di affetto
    lačen časti, denarja avido di onori, di denaro

    3. pren. voglioso, libidinoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
    pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
    biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
    biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • ljúb (-a -o)

    A) adj.

    1. caro; amato; gradito; diletto:
    ljubi obraz matere il caro volto della madre
    (v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
    paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
    (v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

    2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
    ljub spomin un grato ricordo
    pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
    molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
    PREGOVORI:
    ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

    B) ljúbi (-a -o) m, f, n
    izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
    stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
    resnici na ljubo per amor del vero
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco