Franja

Zadetki iskanja

  • díhanje (-a) n respirazione; respiro:
    pravilno, hropeče dihanje respiro regolare, affannoso
    prsno, trebušno dihanje respirazione coi polmoni, col ventre
    umetno dihanje respirazione artificiale
  • enakoméren (-rna -o) adj. uniforme, monotono:
    enakomeren ritem ritmo uniforme
    enakomerno dihanje respirazione uniforme
    fiz. enakomerno gibanje moto uniforme
  • globòk (-ôka -o) adj.

    1. profondo (tudi ekst.):
    globok vodnjak pozzo profondo
    obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
    globok sneg neve alta
    prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

    2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
    globoka rana ferita profonda
    v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
    biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

    3. (ki ima nizek ton) profondo:
    globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

    4. (sposoben močno doživeti) profondo:
    globok mislec pensatore profondo

    5. (ki zadeva bistvo) profondo:
    globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
    globoka ljubezen amore profondo
    globok odpor repulsione profonda
    globok strah forte paura
    po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
    globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
    globoke oči occhi profondi
    globoki tisk calcografia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
    agr. globoko oranje aratura profonda
    globoko zmrzovanje surgelamento
    globok požirek sorsata
    globok priklon salamelecco
    pog. globoki krožnik fondina
  • nótranji (-a -e) adj.

    1. interno, interiore:
    notranje plasti strati interiori
    notranja oprema arredamento interno

    2. (ki poteka znotraj države) interno:
    notranje tržišče mercato interno
    ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

    3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
    notranje življenje vita interiore

    4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. notranja energija energia interna
    ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
    med. notranja krvavitev emorragia interna
    lit. notranja rima rima al mezzo
    notranje dihanje respirazione interna
    fiziol. notranje izločanje secrezione interna
    notranje morje mare interiore
    ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
    mat. notranji kot angolo interno
    lit. notranji monolog monologo interiore
    anat. notranji organi organi interni
    notranji zajedavec parassita interno
    lingv. notranji predmet oggetto interiore
    avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
    zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
    anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
    notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
    anat. notranja nosna odprtina coana
    grad. notranja obloga lambrì
    zool. notranja ovojnica zarodka amnio
    anat. notranja plast žile intima
    navt. notranja prečka trinchettina
    lit. notranja rima rimalmezzo
    obl. notranja stran kožuha interno
    notranja vrata bussola
    polit. notranje zadeve interno, interni
    anat. notranje uho labirinto
    bot. notranji belkasti sloj albedine
    arhit. notranji lok sottarco, intradosso
    strojn. notranji navoj madrevite
    notranji podplat tramezza
    film. notranji posnetki interno, interni
    notranji šiv basta
  • pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
    govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
    prsni žep suknjiča taschino della giacca
    prsni obseg circonferenza del torace
    prsni koš cassa toracica, torace
    prsni bradavici capezzoli
    anat. prsna votlina cavità toracica
    anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
    anat. prsna mrena pleura
    zool. prsna plavut pinna pettorale
    anat. prsna vretenca vertebre toraciche
    prsni čaj tisana contro la tosse
    gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
    prsno dihanje respirazione coi polmoni
    prsno padalo paracadute pettorale
    šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • uméten (-tna -o) adj.

    1. artificiale; posticcio, finto:
    naravna in umetna vlakna fibre naturali e artificiali (sintetiche, tecnofibre)
    umetna svila seta artificiale
    umetno usnje pelle finta, similpelle
    umetna brada barba posticcia

    2. artistico:
    umetna obrt artigianato artistico
    umetni kovač fabbro che lavora il ferro battuto
    umetni mizar ebanista, stipettaio

    3. artistico, d'arte:
    ljudske in umetne pesmi poesia popolare e poesia d'arte

    4. (nepristen, narejen) falso, finto:
    umetna skromnost falsa modestia

    5. artificiale, artificioso, fittizio:
    umetni problemi problemi fittizi

    6. star. abile, destro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. umetna inteligenca intelligenza artificiale
    agr. umetna koklja riscaldamento artificiale (in pollicoltura)
    med. umetna ledvica rene artificiale
    voj. umetna megla nebbia artificiale
    rib. umetna muha esca artificiale
    biol. umetna oploditev fecondazione artificiale
    med. umetna pljuča polmone d'acciaio, respiratore (di rianimazione)
    aer. umetni horizont orizzonte artificiale, giroorizzonte
    lingv. umetni jezik lingua artificiale
    med. umetni splav aborto procurato
    teh. umetni vlek tiraggio artificiale, forzato
    med. umetno dihanje respirazione artificiale
    umetno mizarstvo ebanisteria
    umetno srce cuore artificiale
  • umíriti (-ím) | umírjati (-am)

    A) perf., imperf. calmare, placare, chetare, rabbonire; domare, frenare:
    umiriti dihanje calmare il respiro
    umiriti jezo placare la rabbia
    umiriti splašeno žival calmare l'animale imbizzarrito

    B) umíriti se (-ím se) | umírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. calmarsi, rabbonirsi, abbonacciarsi:
    morje se umirja il mare si abbonaccia, si sta calmando

    2. ekst. stabilizzarsi:
    cene so se končno umirile i prezzi si sono finalmente stabilizzati

    3. placarsi; diminuire:
    veter se umirja il vento si sta placando
  • ústa (úst) n pl.

    1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
    odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
    ne odpreti ust non aprir bocca
    zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
    poljubiti na usta baciare sulla bocca
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
    pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
    izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
    odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

    2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
    nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

    3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
    čeb. usta panja entrata dell'arnia
    usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
    usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
    usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    veselo raztegniti usta ridere di gusto
    vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
    polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
    ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
    njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
    danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
    imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
    poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
    njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
    na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
    imeti zavezana usta aver la bocca cucita
    misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
    umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
Število zadetkov: 9