Franja

Zadetki iskanja

  • dežêla (-e) f

    1. paese; terra:
    gorata dežela paese montuoso
    domača dežela patria, madrepatria
    tuja dežela paese straniero; estero
    agrarna dežela paese agricolo
    alpska dežela paese alpino
    rojstna dežela paese di nascita
    pravljična dežela paese di fiaba
    sanjska dežela paese dei sogni
    dežela izvoznica, uvoznica paese esportatore, importatore
    sosednja dežela paese vicino
    dežela upnica paese creditore
    sredozemska dežela paese mediterraneo
    tretja dežela paese terzo
    zalivska dežela paese del Golfo
    matična dežela paese d'origine
    obljubljena dežela terra promessa (tudi pren.)
    Sveta dežela Terra Santa
    dežela tisočerih jezer paese dei mille laghi
    dežela vzhajajočega sonca terra del Sol Levante
    južne dežele paesi del Sud
    prekomorske dežele terre d'oltremare
    tropske dežele tropici
    dežele v razvoju paesi in via di sviluppo

    2. (pokrajinska enota) regione; provincia; (v Nemčiji) Land:
    dežela Furlanija-Julijska krajina regione Friuli-Venezia Giulia

    3. (področje zunaj večjih mest) campagna, contado:
    živeti na deželi vivere in campagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nekaj gnilega je v deželi Danski c'è del marcio in Danimarca
    pren. iti v krtovo deželo tirare le cuoia
    ekon. beg z dežele fuga dalle campagne
    hist. habsburške dedne dežele terre ereditarie degli Asburgo
  • agráren (-rna -o) adj.

    1. (kmetijski, poljedelski) agrario, agricolo:
    agrarna dežela paese agricolo
    agrarna stranka partito agrario

    2. (zemljiški) agrario; fondiario:
    agrarna reforma riforma agraria
  • avtonómen (-na -o) adj.

    1. (samoupraven) autonomo:
    avtonomna dežela regione autonoma

    2. (neodvisen, samostojen) ekst. autonomo, indipendente, libero

    3. anat.
    avtonomno živčevje sistema nervoso autonomo
  • bogát (-a -o) adj.

    1. ricco; danaroso; opulento:
    bogata dežela un paese ricco
    bogata družba società opulenta
    bogato nahajališče rude ricco giacimento
    vitaminsko bogata hrana cibo ricco di vitamine
    bogat z izkušnjami ricco di esperienze

    2. abbondante:
    bogat pridelek raccolto abbondante

    3. (ki vsebuje raznovrstne elemente) ricco, svariato:
    bogata kulturna dejavnost svariata attività culturale

    4. knjiž. (dragocen, razkošen) lussuoso, sfarzoso:
    bogato darilo un regalo lussuoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bogata napitnina mancia generosa
    bogata letina annata grassa
    šalj. lov. bogat lov chiappa
    bogat z glino argilloso
    bogat z nafto petrolifero
    bogata dedinja ereditiera
    bogata obleka paludamento
    šalj. bogata ženska papessa
    bogato darilo munificenza
  • devêti (-a -o) numer. nono; nove:
    deveti januar nove gennaio
    ob deveti uri alle nove
    gre v deveto leto sta per compiere nove anni
    deveti del celote la nona parte del tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
    deveta dežela il paese di Bengodi
    pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
    deveta lepota la fossetta del mento
    pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • dežêlica (-e) f dem. od dežela piccola regione
  • dívji (-a -e) adj.

    1. selvaggio, selvatico:
    divje rastline piante selvagge, selvatiche
    divje živali animali selvaggi, selvatici

    2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

    3. pren. selvaggio, selvatico

    4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
    divji obraz, pogled uno sguardo furioso
    otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
    biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
    biti divji na kaj andare matto per qcs.
    ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
    ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
    začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
    pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

    6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

    7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
    divja gradnja costruzione abusiva
    divji lov caccia di frodo
    divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. divja jaga spiriti degli antenati
    zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
    divja mladika pollone, selvaggione
    bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
    med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
    bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
    bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
    zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
    bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
    bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
    bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
    šport. divja voda acqua viva
    divji ples ballo frenetico
    divje upiranje opposizione furiosa
    divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
    divja strast passione selvaggia
    zool. divji golob palombo, colombo selvatico
    bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
    divji mož orco
    divji štrajk sciopero selvaggio
  • jézero (-a) n

    1. lago:
    breg, dno, gladina jezera la riva, il fondo, la superficie del lago
    akumulacijsko, umetno, zajezitveno jezero lago artificiale
    geogr. Bohinjsko, Gardsko, Ženevsko jezero lago di Bohinj, di Garda (Benaco), di Ginevra (Lemano)
    dežela tisočih jezer il Paese dei mille laghi, la Finlandia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kraško jezero lago carsico
    ledeniško jezero lago glaciale
    obalno jezero lago costiero
    podzemeljsko jezero lago sotterraneo
    presihajoče jezero lago temporaneo
    vulkansko jezero lago vulcanico, craterico

    2. pren. (velika količina) lago:
    jezero solz lago di lacrime
  • kránjski (-a -o) adj.

    1. star. geogr. sloveno

    2. geogr., hist. cragnolino, carniolino; carniolano:
    kranjska dežela la regione, la terra carniolina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist., voj. kranjski Janez soldato del 17o reggimento di fanteria; šalj. sloveno
    zool. kranjska čebela ape carnica (Apis mellifica carnica)
    gastr. kranjska klobasa salsiccia, luganiga della Carniola
    bot. kranjska krhlika ramno (Rhamnus fallax)
    bot. kranjska lilija giglio carniolino (Lilium carniolicum)
    bot. kranjski jeglič primula carniolina (Primula carniolica)
  • krónski (-a -o) adj. della corona:
    kronska dežela dominio della corona
    kronski dragulji gioielli della corona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. kronska matica dado a intagli
    fiz. kronsko steklo vetro crown, crown
    žarg. kronska priča supertestimone
    hist. kronski svet camarilla
  • ležáti (-ím) imperf.

    1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
    ležati v postelji stare a letto
    ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
    ležati kot mrtev giacere immobile
    ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
    ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

    2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
    tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
    na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

    3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

    4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
    dežela leži na severu la regione si trova nel nord
    organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

    5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
    po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

    6. (izraža stanje osebka)
    ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
    ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
    ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
    igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
    pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
    to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
    do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
    povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
    pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
    odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
    vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
    ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
    ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
    pren. ležati v prahu giacere nella polvere
    ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
    pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
    mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
    ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
  • mátičen (-čna -o) adj.

    1. zool. della regina (ape, formica):
    čeb. matična celica (matičnik) celletta della regina
    matična kletka cassetta per il trasporto della regina
    matična rešetka schermo togliregina
    matični mleček gelatina reale, pappa reale

    2. strojn. del dado

    3. societario

    4. del paese d'origine, della madrepatria:
    matična dežela madrepatria

    5. navt.
    matična luka porto d'immatricolazione

    6. adm. anagrafico, dello stato civile;
    matični okoliš circondario anagrafico
    matični urad anagrafe, ufficio dello stato civile

    7. agr. madre:
    matična rastlina pianta madre
    voj. matična vojna ladja nave appoggio
    metal. matični model madreforma

    8. adm. matricolare:
    matična številka numero matricolare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žel. matična tračnica contrago
    teh. matični navoj chiocciola
    strojn. matični vijak madrevite
  • móžnost (-i) f

    1. possibilità; possibile; chance; eventualità; virtualità; filoz. contingenza:
    resnične, teoretične možnosti possibilità reali, teoriche
    spremeniti možnost v resničnost trasformare il possibile in realtà, fare della possibilità una realtà
    iščem sobo, po možnosti v centru cerco stanza, possibilmente in centro

    2. (zmožnost, sposobnost) capacità, possibilità:
    meje človeških možnosti i limiti delle capacità umane
    dežela neomejenih možnosti il Paese delle infinite possibilità
    možnost investiranja investibilità
    agr. možnost namakanja irrigabilità
    jur. možnost popravka sanabilità
    možnost preskusa verificabilità
    trg. možnost prodaje smerciabilità
    jur. možnost testacije testabilità
    možnost zmanjšanja riducibilità
  • napréden (-dna -o) adj.

    1. ekst. progressista:
    napredne ideje, težnje idee, tendenze progressiste

    2. progredito, avanzato:
    napredne delovne metode metodi di lavoro avanzati
    gospodarsko napredna dežela paese economicamente progredito
  • nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
    nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
    Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
    filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
    sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
    pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
    tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
    v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
    nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
    nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
    jur. nasprotje z obličnostjo irritualità
  • oblást (-í) f

    1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
    sla po oblasti sete di potere, di dominio
    delitev oblasti divisione dei poteri
    zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
    papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
    dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
    očetovska oblast patria potestà
    dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero

    2. dominio; signoria; sovranità:
    oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia

    3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
    centralna oblast l'autorità centrale
    cerkvena oblast autorità ecclesiastica
    šolske oblasti le autorità scolastiche

    4. hist. provincia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    izvrševati oblast esercitare il potere
    prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
    imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
    imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
    biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
    avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
    rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare
  • obljúbljen (-a -o) adj. promesso:
    pren. obljubljena dežela la terra promessa
  • prenékaj adv. molto; parecchio:
    dežela je preživela že prenekaj vojn il paese ha sperimentato molte guerre
  • prikúpen (-pna -o) adj. piacevole, avvenente, vezzoso; caro, carino, simpatico, accattivante; ameno; affabile, grazioso:
    prikupno vedenje modi affabili
    prikupna dežela un paese ameno
    prikupno dekle una cara ragazza, una ragazza piacevole, una ragazza carina
  • provínca (-e) f

    1. (upravna enota) adm. provincia; (j. it.) vallo:
    dežela je razdeljena na province la regione è divisa in province
    glavno mesto province capoluogo di provincia

    2. (pri starih Rimljanih) provincia; hist.
    Ilirske province Province Illiriche
    province papeške države legazioni pontificie

    3. (podeželje; tudi pren. ) provincia