Franja

Zadetki iskanja

  • dólgčas | dólg čas (-a, -ega -a) m

    1. noia, tedio, uggia:
    čutiti dolgčas annoiarsi
    biti (komu) zelo, neskončno dolgčas morire di noia
    biti dolgčas po kom sentire la mancanza di qcn., mancare
    pasti, prodajati dolgčas sentire, provare noia, tedio
    preganjati dolgčas ammazzare, vincere la noia

    2. (oseba, okolje, ki povzroča tako stanje) noia; noioso
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • brez prep.

    1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
    biti brez dela essere senza lavoro
    izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
    pog. čaj brez tè liscio
    brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
    pren. brez števila ljudi moltissima gente
    pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
    ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
    oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

    3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
    brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

    4. (za izvzemanje) senza:
    bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

    5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
    brez cvetnih listov apetalo
    brez dlak glabro
    gost. brez (dodatkov) liscio
    brez državljanstva apolide
    pren. brez osebnosti amorfo, anodino
    brez osnove inconsistente
    brez para scompagnato, spaiato
    brez perja implume
    brez pomoči inerme
    brez prebite pare squattrinato
    brez predsodkov disinibito, spregiudicato
    brez premoženja nullatenente
    brez primere incomparabile, ineguagliabile
    brez repa in glave scombinato; a casaccio
    knjiž. brez šiva inconsutile
    brez teka inappetente
    brez volje passivo
    brez vonja inodoro
    brez glasu afono
    brez glave acefalo
    brez kofeina decaffeinato
    avt. brez koles sgommato
    gastr. brez kosti disossato
    brez krvi esangue
    med. brez vročine sfebbrato, apiretico
    brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
    ('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
    brez krivde incolpabilmente
    brez mere immoderatamente
    brez odlašanja prontamente
    brez razlike indifferentemente, indistintamente
    brez skrbi, strahu tranquillamente
    brez sramu svergognatamente
    brez vednosti all'insaputa
    brez volje passivamente
    brez vodstva allo sbando
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • mrtváški (-a -o) adj.

    1. (mrliški) cadaverico, mortuario, funebre, dei morti:
    mrtvaška polt pelle cadaverica
    mrtvaški duh odore, fetore cadaverico
    mrtvaški oder catafalco
    mrtvaški pot sudore di morte
    mrtvaški prt lenzuolo funebre, rel., hist. sindone
    mrtvaški sprevod corteo funebre
    mrtvaški zvon campana a morto
    mrtvaška glava testa di morto, teschio
    mrtvaška ptica (sova, čuk) gufo, civetta
    nareč. bot. mrtvaška roža crisantemo
    um. mrtvaški ples danza macabra

    2. (žalosten) triste, cupo; scialbo:
    mrtvaška barva colore scialbo

    3. (popoln, velik) totale, assoluto; terribile:
    mrtvaška tišina silenzio assoluto, di tomba
    mrtvaški dolgčas una terribile noia
  • pásti (pásem)

    A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
    pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
    pasti v planinah monticare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
    pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
    saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
    pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
    kravice pasti stare proni
    lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
    pasti mulo tenere il muso
    pasti oči pascere gli occhi su
    pasti radovednost, zijala curiosare
    pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi

    B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
    pasti se v planinah monticare, alpeggiare
    krave se pasejo le mucche pascolano
  • postájati1 (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

    1. divenire, diventare, farsi:
    postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
    postati grd diventare brutto, imbruttire
    postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
    postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

    2.
    postati odveč essere di troppo, superfluo
    postajati všeč cominciare a piacere

    3. (s smiselnim osebkom)
    postati (komu)
    dolgčas annoiarsi
    postati (komu)
    slabo sentirsi male
    postati (koga)
    sram, strah vergognarsi, prendere paura
    postati (komu) žal dispiacere

    4. impers.
    postajati, postati hladno far freddo
    postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
    postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
    postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
    bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
    postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postati oče diventare padre
    postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
    postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
    postajati bolj prebrisan smaliziarsi
    bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
    med. postajati kroničen cronicizzarsi
    postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
    postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
    postajati predrzen insolentire
    agr. postajati snetljiv volpare
    postajati trmast incaponirsi
    postajati žaltav irrancidire
  • pregánjati (si) (-am (si))

    A) imperf., imperf. (refl.)

    1. perseguitare:
    preganjati krivoverce perseguitare gli eretici

    2. cacciare, scacciare, allontanare:
    preganjati neprijetne misli, skrbi scacciare i pensieri spiacevoli, le preoccupazioni
    preganjati spanec scacciare il sonno
    preganjati prehlad curare il raffreddore

    3. pren. perseguitare, tormentare, assillare, non dar pace:
    preganja ga strah pred smrtjo è perseguitato, assillato dal terrore della morte
    vse življenje ga preganja nesreča la fortuna lo perseguita tutta la vita
    vest ga preganja gli rimorde la coscienza

    4. (nadlegovati) seccare, scocciare, infastidire

    5. cacciar via, scacciare

    6. (loviti, goniti) cacciare, inseguire

    7. jur. (sodno preganjati) procedere contro qcn. (per vie giudiziarie)

    8. urgere, stringere; pren. ammazzare, ingannare:
    čas (nas, vas, me ipd. )
    preganja il tempo urge, stringe
    vedno jo čas preganja ha sempre poco tempo (a disposizione)
    pren. preganjati (si) dolgčas ammazzare il tempo, la noia; ingannare il tempo, la noia
    pren. mačka preganjati smaltire la sbornia

    B) pregánjati se (-am se) imperf. refl.

    1. pren. (poditi se, divjati) rincorrersi; impazzare:
    preganjati se za babnicami correre dietro alle donne, alle sottane

    2. affaticarsi, affannarsi
  • pregnáti (-žênem)

    A) perf.

    1. esiliare; confinare; deportare; proscrivere, relegare; mettere al bando; confinare, mandare al confino:
    pregnati v taborišče deportare nei campi di concentramento

    2. (spoditi) cacciare, ricacciare; scacciare, dissipare:
    pregnati oblake scacciare le nubi
    pregnati okupatorja ricacciare l'invasore
    pregnati skrbi scacciare le preoccupazioni

    3. (prepoditi iz skrivališča) stanare, snidare; sloggiare

    4. (z gonjenjem izmučiti) estenuare, abbattere, accasciare; pren.
    pregnati dolgčas, pregnati (si) čas ammazzare il tempo, la noia
    pren. pregnati koga iz srca dimenticare qcn.

    B) pregnáti se (-žênem se) perf. refl. sfiancarsi, ammazzarsi (di lavoro)
  • prêsti (prêdem)

    A) imperf.

    1. tekst. filare:
    presti svilo, volno filare la seta, la lana

    2. tessere la ragnatela

    3. pren. fare le fusa (gatto)

    4. pren.
    presti misel (premišljevati) meditare, rimuginare, fare piani

    5. pren. macchinare, ordire, tramare

    6. pren. raccontare:
    presti pogovore conversare

    7. pren.
    huda, slaba, tanka, trda presti komu essere alle strette, non saper a che santo votarsi, trovarsi in cattive acque, trovarsi in un brutto guaio
    zool. presti kokon imbozzolare
    presti čas starsene con le mani in mano
    presti dolgčas annoiarsi
    presti niti človekove usode (Parke) tessere i fili della vita umana, presiedere al corso della vita umana
    biti tako lačen, da pajki predejo po želodcu avere una fame da lupi

    B) prêsti se (prêdem se) imperf. refl. diffondersi, scendere;
    nikoli ne veš, kaj se prede v njem non si sa mai cosa abbia per la testa
  • prodájati (-am) | prodáti (-dám)

    A) imperf., perf.

    1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
    prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
    prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
    drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
    prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
    prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
    prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
    prodajati na debelo vendere all'ingrosso
    prodajati z izgubo vendere in perdita
    prodajati nazaj retrovendere
    prodajati s popustom scontare
    prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
    jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
    prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
    prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
    jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto

    2. pren.
    prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
    prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
    prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
    prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
    prodajati laži (lagati) mentire
    prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
    prodajati zijala starsene ozioso a guardare
    kožo drago prodati vendere cara la pelle
    prodati svojo čast vendere il proprio onore
    ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
    še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
    prodati koga sovražniku tradire qcn.
    prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
    bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
    kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
    toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire

    B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.

    1. vendersi

    2. prostituirsi
  • rátati (-am) perf. pog.

    1. (postati) divenire, diventare, farsi:
    ratati lačen aver fame
    ratati dolgčas cominciare ad annoiarsi

    2. (razviti se) venirne (fuori):
    ni vedel, kaj bo ratalo iz tega non sapeva cosa ne sarebbe venuto fuori

    3. (uspeti) farcela:
    ratalo nam je ce l'abbiamo fatta
  • rés adv.

    1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
    to ni res (questo) non è vero
    kar je res, je res quel che è vero è vero

    2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
    tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
    tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
    (izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
    ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?

    3. (izraža pridržek) vero:
    malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto

    4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
    res, predaleč je šel vero, ha esagerato
    saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera

    5. (v vezniški rabi) vero che:
    res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
    kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero
  • ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)

    A) imperf., perf.

    1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
    okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava

    2. rompere, spaccare:
    ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova

    3. pren. ammazzare, sfiancare:
    ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro

    4. pren. togliere, defraudare, privare:
    ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare

    5. pren.
    ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
    ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando

    6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
    ubiti ritem rompere il ritmo

    B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.

    1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi

    2. pren. ammazzarsi:
    ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi

    3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
    ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
    pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria
Število zadetkov: 14