celó adv.
1.  perfino, addirittura, finanche:
 izvoz je celo večji od lanskega le esportazioni sono perfino aumentate rispetto all'anno scorso
2.  (sploh) specialmente, specie:
 pomagati bližnjemu, če je v stiski pa še celo aiutare il prossimo, specie se in difficoltà
 Zadetki iskanja
-  bíti (sém) imperf.
 A) (v osebni rabi)
 1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
 so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
 bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
 2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
 hiša je (stoji)
 sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
 za gozdom je (se razprostira)
 travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
 biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
 nesreča je bila (se je zgodila)
 včeraj l'incidente è avvenuto ieri
 3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
 prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
 pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
 biti naprodaj essere in vendita
 biti v sorodu essere imparentato
 ne biti po volji non piacere, non andare
 biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
 biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
 biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
 biti v dvomih dubitare
 biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
 (s kakovostnim rodilnikom):
 biti vesele narave essere di indole allegra
 biti srednje postave essere di statura media
 biti kmečkega rodu essere di origine contadina
 biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
 biti istih let avere la stessa età
 4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
 ena in ena je dve uno più uno fa due
 kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
 B) (v brezosebni rabi)
 1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
 jutri ne bo šole domani non c'è lezione
 očeta še ni papà non c'è ancora
 2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
 žal mi je bilo mi è dispiaciuto
 zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
 mater je strah la madre ha paura
 vse je bilo sram tutti si vergognarono
 3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
 denarja je malo di soldi ce n'è pochi
 ali je kaj novega c'è niente di nuovo
 deset jih je bilo erano (in) dieci
 4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
 dolgčas je che noia!
 otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
 na morju je bilo lepo al mare è stato bello
 slabo ji je bilo si è sentita male
 škoda ga je peccato per lui
 5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
 žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
 tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
 6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
 mraz je bilo faceva freddo
 zunaj je bila tema fuori era buio
 7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
 kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
 še en kozarček bova beviamo un altro goccio
 klop je iz kamna la panca è di pietra
 fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
 deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
 hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
 C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
 je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
 je izdelan è fatto
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 kar je, je quel che è stato è stato
 dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
 obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
 ta je lepa! questa è bella!
 še tega je bilo treba ci voleva pure questo
 prav mu je gli sta bene
 bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
 o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
 biti na glasu essere noto, famoso
 ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
 na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
 otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
 po njem je è perduto, è morto
 ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
 biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
 ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
 pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
 biti bogat z nečim abbondare di qcs.
 bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
 pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
 biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
 koliko sem dolžan? cosa devo?
 biti donosen rendere
 biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
 napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
 biti kandidat candidarsi
 biti komu v čast fare onore a qcn.
 biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
 biti mlahav essere di lolla
 biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
 biti na dieti stare a dieta
 kakor je navada reči come si suol dire
 tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
 biti nujen urgere
 biti ob pamet ammattire
 pren. biti poskusni zajec fare da cavia
 potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
 ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
 stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
 biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
 biti v agoniji agonizzare
 biti v cvetju fiorire
 biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
 biti v modi usare
 zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
 biti v nevarnosti correre pericolo
 jur. biti v pristojnosti competere
 biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
 biti v veljavi essere in vigore, vigere
 biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
 pren. biti ves blažen andare in visibilio
 biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
 ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
 biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
 biti zastarel essere out
 biti žal dispiacere, rincrescere
 žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
-  búča (-e) f
 1. bot. (rastlina in plod) zucca (Cucurbita maxima)
 2. pren. zucca, testa:
 trda buča testa dura
 imeti prazno bučo essere una zucca, essere senza sale in zucca
 3. boccia; ampolla; bulbo; cucurbita
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 buča z vodo una boccia d'acqua
 buča za žganjekuho tamburlano
 kem. destilacijska buča alambicco
 kem. merilna buča matraccio graduato
 fiz. Heronova buča fontana di Erone
 pren. ohladiti bučo raffreddare una testa calda
 pren. dati jih komu po buči dargliene a qcn.
 dobiti jih po buči prenderle; prendersi una lavata di capo
 pren. prinesti celo bučo domov passarla liscia, cavarsela; uscire incolume
-  cél (-a -o)
 A) adj.
 1. intero; integro; intatto; pieno:
 celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
 zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
 sod je cel la botte è piena
 pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
 iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume
 2. tutto:
 prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
 celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
 novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese
 3. (poudarja pomen samostalnika):
 dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
 za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa
 4. (omejuje pomen samostalnika):
 kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
 pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto
 5. (poudarja majhno količino):
 prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
 na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
 biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
 to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
 pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
 pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
 tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
 propasti na celi črti fallire su tutta la linea
 pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
 pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
 bot. cel list foglia intera
 mat. celo število numero intero
 muz. cel ton tono intero
 tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle
 B) céli (-a -o) m, f, n
 to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
 obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
 mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
-  gláva (-e) f
 1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
 glava mu je omahnila la testa gli crollò
 z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
 klobuk sneti z glave togliersi il cappello
 udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
 debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
 svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
 glava iz mavca testa di gesso
 glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
 zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
 umivati si glavo lavarsi la testa
 skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
 biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
 glavo pokonci su, coraggio
 pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
 odmajati z glavo scrollare il capo
 pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
 ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
 imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
 bati se za svojo glavo temere per la propria vita
 staviti glavo scommetterci la testa
 pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
 na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
 pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
 kaj plačati z glavo pagare con la vita
 za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita
 2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
 rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
 ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
 pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
 izbiti si iz glave togliersi dalla testa
 pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
 ne iti v glavo non andare in testa
 stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
 zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
 delati po svoji glavi fare di testa propria
 posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
 delati z glavo lavorare di testa
 pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
 imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
 imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà
 3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
 učena glava studioso, erudito
 visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
 kronana glava testa coronata
 4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
 glava gibanja il cervello del movimento
 glava družine capofamiglia
 5. (glavi podoben del česa):
 glava kolone testa della colonna
 glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
 glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
 glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
 voj. glava rakete ogiva del missile
 6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
 glava časopisa testata di un giornale
 glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera
 7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
 brisalna glava testina di cancellazione
 čitalna glava testina di lettura
 pisalna glava testina di registrazione
 8. (v pisalnem stroju)
 pisalna glava testina di stampa
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
 ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
 ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
 ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
 beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
 pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
 imeti prazno glavo non sapere niente
 imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
 imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
 nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
 nositi glavo pokonci andare a testa alta
 odnesti celo glavo salvare la pelle
 posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
 tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
 vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
 znati iz glave sapere a memoria
 zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
 imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
 vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
 zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
 nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
 svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
 saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
 postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
 (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
 ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
 umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
 izpuhteti iz glave passare di mente
 priti ob glavo morire ammazzato
 stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
 imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
 prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
 siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
 imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
 ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
 zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
 imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
 imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
 v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
 ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
 biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
 imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
 alp. glava cepina testa della piccozza
 anat. mišična glava parte superiore del muscolo
 elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
 etn. lovec na glave cacciatore di teste
 film. filmska glava titoli di testa
 glava sekire testa della scure
 strojn. glava stružnice testa portamandrini
 strojn. frezalna glava testa universale
 strojn. vrtalna glava portapunta
 strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
 cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
 glava kovice testa del rivetto
 žel. tirnična glava il fungo della rotaia
 PREGOVORI:
 zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
 vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
 več glav več ve quattro occhi vedono meglio
 po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
 riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
 kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
-  gnáti (žênem)
 A) imperf. ➞ pognati
 1. spingere, muovere, far andare, azionare:
 motor žene črpalko il motore muove la pompa
 predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
 gnati koso falciare
 gnati vesla remare
 gnati konja incitare, spronare il cavallo
 gnati sovražnika incalzare il nemico
 2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
 gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
 gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo
 3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
 celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
 gnati v obup portare, indurre alla disperazione
 gnati v smrt portare alla morte, a morire
 4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
 ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri
 5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. gnati stvar predaleč esagerare
 pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
 pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
 pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
 med. gnati (bolnika)
 na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
 gnati k smehu far ridere, indurre al riso
 pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
 gnati trmo incaponirsi in qcs.
 gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare
 B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.
 1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
 gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta
 2. (s težavo se premikati) arrancare
-  govoríti (-ím) imperf.
 1. parlare:
 govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
 govoriti skozi nos parlare col naso
 govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
 govoriti s težavo parlare con difficoltà
 govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
 govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
 govoriti na pamet parlare a braccio
 afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
 2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
 kaj govoriš? cosa dici?
 govoriti resnico dire la verità
 govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
 govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
 govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
 govoriti spretno saper parlare
 govoriti o čem parlare di qcs.
 govoriti proti komu criticare qcn.
 pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
 3. (znati jezik) parlare:
 govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
 govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
 govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
 4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
 pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
 z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
 5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
 številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
 pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
 pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
 pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
 govoriti drug čez drugega parlare confusamente
 govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
 pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
 govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
 o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
 (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
 o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
 pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
 govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
 govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
 govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
 pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
 to govori vam v prid ciò depone a suo favore
 o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
 govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
 govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
 govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
 govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
 govoriti nepovezano sconnettere
 govoriti o nepravem času, preveč straparlare
 govoriti prisiljeno recitare
 govoriti prostaško ruttare
 govoriti s kretnjami parlare a gesti
 govoriti v prispodobah metaforeggiare
 govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
 PREGOVORI:
 kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
 česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
 govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
-  híša (-e) f
 1. casa:
 kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
 kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
 pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
 montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
 atrijska hiša casa ad atrio
 večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
 arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
 pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
 mestna hiša municipio, palazzo comunale
 hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
 hiša žalosti casa, dimora del defunto
 2. (družina, rodbina) casa;
 pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
 meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale
 3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
 časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
 založniška hiša (casa) editrice
 trgovska hiša impresa, ditta commerciale
 4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)
 5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
 pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
 pren. rojstna hiša il tetto natio
 njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
 postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
 trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
 polit. Bela hiša Casa Bianca
 javna hiša casa di tolleranza
 PREGOVORI:
 žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
-  interesántno
 A) adv. in modo interessante
 B) inter. interessante:
 interesantno, celo tam so vedeli za našo deželo interessante, persino lì conoscevano il nostro Paese
-  izbrísati (-bríšem) | izbrisováti (-újem)
 A) perf., imperf.
 1. (odstraniti z drgnjenjem) asciugare:
 izbrisati solze asciugare le lacrime
 2. (napraviti, da kaj ne obstaja več) cancellare, radiare; estinguere (tudi ekst.):
 izbrisati napis cancellare la scritta
 potres je izbrisal skoraj celo mesto il terremoto ha cancellato quasi tutta la città
 B) izbrísati se (-bríšem se) perf. refl. (iz društva) restituire la tessera, ritirarsi (da un'associazione)
-  kóža (-e) f
 1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
 uvela koža pelle vizza
 mehka, nežna koža pelle delicata
 kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
 debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
 s perjem poraščena koža pelle coperta di piume
 2. pren. pelle; pellaccia:
 pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
 odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
 rešiti kožo salvare la pelle
 nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
 ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste
 3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
 umetna koža cuoio artificiale
 čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
 torbica iz prave kože borsetta di pelle
 koža severnega jelena renna
 4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
 mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
 dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
 pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
 pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
 pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
 ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
 pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
 šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
 znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
 doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
 ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
 pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
 pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
 biti krvav pod kožo essere fatti di carne
 pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
 strojiti kožo conciare la pelle
 drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
 prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
 usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
 zool. letalna koža membrana alare, patagio
 zool. plavalna koža natatoia
-  létati (-am) imperf.
 1. volare:
 metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
 letati nad sorvolare
 letati okoli volteggiare
 2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
 letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
 letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni
 3. pog. (tekati) correre, rincorrere
 4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
 letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
 pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
 pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
 PREGOVORI:
 kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa
-  mašíti (-ím)
 A) imperf. ➞ zamašiti
 1. tappare, turare; zeppare:
 mašiti luknje tappare i buchi
 mašiti rano tamponare la ferita
 mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
 pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
 pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
 mašiti s trskami sverzare
 mašiti z vložki tassellare
 2. pigiare, stipare, ficcare, riempire
 3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
 celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito
 B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.
 1. mangiare, ingollare:
 mašiti se z jedjo ingollare il cibo
 2. (tlačiti se) pigiarsi
-  mogóče adv.
 1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
 ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo
 2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
 mogoče on to ve forse lo sa lui
 do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore
 3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
 mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino
 4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
 ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
 ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?
 5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
 boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
 premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
 nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!
 6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
 kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
-  napájati (-am) | napojíti (-ím)
 A) imperf., perf.
 1. abbeverare (bestie)
 2. pog. dar da bere; ubriacare
 3. dare, erogare, rifornire di acqua; ekst. bagnare:
 izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto la sorgente è così forte che potrebbe rifornire di acqua un'intera città
 dolino napaja reka la valle è bagnata da un fiume
 4. (dajati gorivo, vodo za obratovanje) teh. alimentare
 B) napájati se (-am se) | napojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.
 1. attingere (qcs. a):
 realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja il realismo attinse alla sorgente della vita più autenticamente vissuta
 2. (naslajati se, uživati) godere, dilettarsi
-  odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.
 1. portare via, portare, asportare:
 odnašati smeti portare via le immondizie
 odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
 odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
 odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi
 2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
 odnesti medaljo conquistare una medaglia
 odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni
 3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
 odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero
 4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
 vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
 pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
 pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. odnesti pete battersela
 odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
 odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
 pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto
-  omrzéti (-ím) perf. intr. star.
 1. diventar odioso; sentire, provare avversione, ripugnanza (per); detestare:
 celo petje ji je omrzelo persino il canto le era diventato odioso
 2. diventare freddo, inaccostabile
-  pocedíti (-ím) | pocéjati (-am)
 A) perf., imperf.
 1. pog. bere, scolare, scolarsi:
 celo steklenico vina je pocedil si è scolato tutta una bottiglia di vino
 2. pog. pren.
 pocediti jo andarsene, svignarsela, scappare, far tela
 B) pocedíti se (-ím se) | pocéjati se (-am se) perf., imperf. refl. scolare, sgocciolare; pren.
 ob pogledu na bogato obloženo mizo so se mu pocedile sline alla vista della tavola riccamente imbandita gli venne l'acquolina in bocca
-  preglèd (-éda) m
 1. controllo, esame, verifica; revisione, visita:
 pregled dokumentov controllo dei documenti
 carinski pregled controllo doganale
 tehnični pregled revisione tecnica
 2. med. visita; esame; check-up:
 specialistični pregled visita specialistica
 laboratorijski pregled esame di laboratorio
 voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita
 3. rassegna; rivista; ispezione:
 pregled ruske književnosti rassegna di letteratura russa
 voj. opraviti pregled enot passare in rassegna le unità; ispezionare le unità
 pregled (preiskava)
 trgovskih ladij visita, ispezione delle navi mercantili
 4. imeti pregled čez kaj, nad čim sapere, conoscere qcs., essere al corrente di qcs.; (potere) vedere, controllare:
 z okna je imel pregled nad celo ulico dalla finestra poteva vedere tutta la via
 imeti pregled nad dogajanjem, imeti pregled nad porabo sredstev controllare lo svolgimento dei fatti, l'impiego dei mezzi
 imeti pregled nad potekom bitke poter seguire il corso della battaglia
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 (tehnični, pravni, administrativni) pregled visura
 med. pregled krvi emoscopia
 časn. žarg. pregled političnih novic pastone
-  prekvartáti (-ám) perf. giocare a carte:
 prekvartati celo noč giocare a carte tutta la notte