Franja

Zadetki iskanja

  • bežáti (-ím) imperf.

    1. fuggire, scappare; correre:
    bežati v zaklonišče correre nel rifugio
    bežati pred nevihto scappare davanti al temporale
    bežati kot zajec correre come una lepre
    bežati, kar noge nesejo scappare a gambe levate

    2. correre; perdersi; vagare:
    oblaki bežijo po nebu le nubi corrono nel cielo
    pogled mu beži po hišah il suo sguardo vaga per le case

    3. pren. fuggire, fuggirsene; svanire:
    mladost beži la giovinezza se ne fugge
  • goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

    1. bruciare, ardere:
    ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

    2. pren. bruciare:
    glava mu gori la testa gli brucia

    3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
    v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
    goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

    4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
    goreti za domovino amare la patria
    goreti za šport essere appassionato dello sport
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
    srce mu gori zanjo è innamorato di lei
    pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
    bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
    igre gori fuoco
    PREGOVORI:
    če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe
  • kadíti (-ím)

    A) imperf. ➞ pokaditi

    1. fumare:
    kaditi cigarete, cigare, pipo fumare sigarette, sigari, la pipa
    pren. kaditi strastno, kot Turek fumare come un turco
    prepovedano kaditi vietato fumare

    2. fare fumo, fumigare; incensare:
    kaditi vinograd fumigare la vigna
    kaditi s kadilnico incensare

    3. (prekajevati) affumicare:
    kaditi meso affumicare la carne
    kaditi z žveplom (žveplati) solforare
    kaditi sode (z žveplom) solforare le botti

    4. pren. incensare

    B) kadíti se (-ím se) imperf. refl. fumare, mandar fumo (tudi impers.); essere pieno di fumo:
    iz dimnika se kadi il camino fuma, manda fumo
    v sobi se kadi la stanza è piena di fumo
    pren. bežati, teči, da se vse kadi fuggire, correre a gambe levate
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • rakéta (-e) f teh., voj. razzo, missile:
    balistična raketa missile balistico
    enostopenjska, večstopenjska raketa missile mono- pluristadio
    medcelinska raketa missile intercontinentale
    nosilna raketa razzo vettore
    raketa zemlja—zrak missile terra — aria
    strateška, taktična raketa missile strategico, tattico
    vesoljska raketa missile spaziale
    raketa kratkega, srednjega dometa missile di breve, di media portata
    raketa proti toči razzo antigrandine
    signalna raketa razzo da segnalazione
    bežati kot raketa correre via, scappare come un razzo
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zbežáti (-ím) perf. ➞ bežati

    1. fuggire; riparare:
    zbežati v tujino riparare all'estero

    2. sfuggire; scappare; evadere:
    zbežati iz koncentracijskega taborišča evadere dal campo di concentramento
    zbežati od doma scappare di casa
    zbežati pred nacističnim preganjanjem sfuggire alle persecuzioni naziste

    3. pren. volare, andare:
    njegove misli so zbežale nekam daleč i suoi pensieri volarono lontano

    4. pren. (miniti) fuggire:
    čas neizogibno beži il tempo fugge irreparabile
Število zadetkov: 8