Franja

Zadetki iskanja

  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • čútiti (-im)

    A) imperf. ➞ začutiti

    1. (zaznavati s čutili) sentire:
    čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

    2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
    živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

    3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
    čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
    v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

    4. (imeti čustva, občutke) sentire:
    čutiti žalost sentire, provare dolore
    čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
    čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

    5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
    begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

    6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
    čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

    B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sentirsi:
    ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
    čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

    2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
    ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare
  • golób (-a) m zool. colombo; piccione; ekst. colomba (Columba):
    golobi grulijo i colombi tubano
    jata golobov uno stormo di colombi
    divji golob grivar colombaccio (Columba palumbus)
    skalni golob colombo torraiolo (Columba livia)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. golob miru la colomba della pace
    poštni golob piccione viaggiatore
    morski golob miliobate, pesce aquila (Myliobatis)
    šport. glinasti golob piattello
    streljanje na (glinaste) golobe tiro al piattello
    PREGOVORI:
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • premíslek (-a) m

    1. riflessione, considerazione, ponderazione:
    delati s premislekom agire con ponderazione
    odločiti se brez premisleka decidere sconsideratamente

    2. star. (pomislek) dubbio, scrupolo
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda la gatta frettolosa fece i gattini ciechi
  • prepír (-a) m baruffa, alterco, contrasto, diverbio, bisticcio, litigio, questione, rissa, zuffa; knjiž. bagarre, querelle; lite:
    prepir nastane si viene a un alterco, a contesa, a contrasto; nasce, si accende una disputa
    hrup, prepir in pretep chiasso, litigio e zuffa
    pren. filozofski, strankarski prepiri dispute, querelle filosofiche, di partito
    družinski prepiri questioni familiari
    odpraviti, poravnati prepir appianare, comporre una lite, una controversia
    vedno išče prepir è un tipo litigioso
    PREGOVORI:
    boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru molto mi piace poco e in pace; meglio mangiar carote in pace che molta pietanza in disunione
  • prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)

    A) perf. imperf.

    1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
    prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
    vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente

    2. colpire:
    povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
    bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore

    3.
    prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
    prizadeti škodo infliggere, arrecare danni

    B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
    prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
    prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • sósed (-éda) m

    1. vicino; dirimpettaio:
    spori s sosedom liti, contrasti col vicino

    2. pl. sosedi, sosedje vicini; finitimi:
    naši italijanski sosedje i nostri vicini italiani
    PREGOVORI:
    dober sosed je boljši kot devet stricev casa che ha il buon vicino, val più qualche fiorino
  • spánec (-nca) m sonno:
    spanec se me loteva mi viene sonno
    globok, rahel spanec sonno profondo, leggero
    predramiti se iz nemirnega spanca svegliarsi da un sonno irrequieto
    imeti dober spanec dormire duro, alla grossa
    PREGOVORI:
    spanec je boljši kot žganec un buon dormire tanto fa quanto un buon mangiare
Število zadetkov: 10