blésk (-a) m
1. bagliore, splendore; sfavillio, luccichio:
blesk zlata luccichio dell'oro
blesk v očeh splendore degli occhi
2. knjiž. (razkošje, sijaj) splendore, sfarzo
Zadetki iskanja
- bróša (-e) f fermaglio, spilla:
zlata broša spilla d'oro - dôba (-e) f
1. tempo, periodo, stagione; anni:
čakalna doba periodo, tempo di attesa
delovna doba anzianità di servizio (del prestatore di lavoro)
deževna doba stagione delle piogge
moška doba (anni della) maturità
otroška doba (anni della) fanciullezza
življenjska doba (durata della) vita; pren. avt. durata (di una macchina)
poskusna doba periodo di prova
2. (zgodovinska doba) età, epoca, era:
doba tehnike era della tecnica
um. baročna doba epoca barocca
pren. zlata doba età dell'oro
3. (čas) arco di tempo, periodo; anni:
dolgo dobo ga že ne vidim non lo vedo da anni
v dobi desetih let se marsikaj spremeni in dieci anni cambiano tante cose
4. muz. tempo, battuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
atomska doba era atomica
kamena, bronasta, železna doba età della pietra, del bronzo, del ferro
astr. obhodna doba periodo di orbita
bot. vegetacijska doba periodo vegetativo
fiz. nihajna doba periodo (di oscillazione)
geol. ledena doba periodo glaciale
jur. pokojninska doba anzianità di servizio
kem. razpolovna doba tempo di dimezzamento, periodo
med. inkubacijska doba (periodo di) incubazione
med. ležalna doba degenza
šol. učna doba (periodo di) tirocino, apprendistato
lov. lovna doba stagione venatoria
lov. varstvena doba periodo di divieto di caccia - dóza1 (-e) f
1. astuccio; scatoletta:
zlata, lesena doza astuccio d'oro, di legno
cigaretna doza portasigarette
doza za puder portacipria
2. (neprodušna posoda za konzervirana živila) scatola:
doza z grahom, s fižolom scatola di piselli, di fagioli
3. elektr. scatola, cassetta; presa:
odcepna doza scatola di derivazione, scatola di sezionamento
vrezovalna doza (pri gramofonski plošči) dispositivo di incisione - hórda1 (-e) f
1. pejor. orda
2. hist. orda primitiva; hist.
bela, zlata horda Orda bianca, d'oro - iskálec (-lca) m
1. cercatore:
iskalci zlata cercatori d'oro
voj. iskalec min cercamine, mine detector
iskalec tartufov tartufaio
2. fot. (iskalo) lente per la messa a fuoco
3. fiz. (daljnogled ob astronomskem daljnogledu) cercatore; elektr. rilevatore:
iskalec frekvenc sintonizzatore - jájce (-a) n
1. uovo:
leči, odlagati jajca fare le uova
ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
jesetrova jajca uova di storione, caviale
mravljinčja jajca uova delle formiche
2. uovo (di gallina):
izpiti jajce bere un uovo
nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
nositi, valiti jajca fare le uova
pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
(na) mehko kuhana jajca uova à la coque
trdo kuhana jajca uova sode
na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
žvrkljana jajca uova frullate
jajca v prahu uova in polvere
3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
jajca cianfrusaglie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
čajna, pitna jajca uova da bere
valilna jajca uova da covare
gastr. nadevana jajca uova farcite
poširana jajca uova in camicia
PREGOVORI:
boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche - kokóš (-i) f
1. gallina; pollo:
krmiti kokoši dare il becchime alle galline
zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
jesti kokoš mangiare carne di pollo
domača kokoš gallina ruspante
pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
PREGOVORI:
stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo - kolájna (-e) f medaglia; decorazione; onorificenza; pren. šalj. patacca:
bronasta, srebrna, zlata kolajna medaglia di bronzo, d'argento, d'oro
olimpijska kolajna medaglia olimpionica
odlikovati koga s kolajno za hrabrost, za zasluge decorare qcn. della medaglia al valor militare, al valor civile - lesketáti se (-ám se) imperf. refl.
1. luccicare, brillare, (ri)splendere, scintillare, sfavillare:
rosa se lesketa la rugiada luccica
oči se lesketajo od vznemirjenja gli occhi luccicano dal turbamento
v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov nel salone era tutto uno scintillio d'oro e di perle
2. pren. biancheggiare - ležíšče (-a) n
1. giaciglio; piazza (del letto); posto letto:
postelja z dvema ležiščema letto a due piazze
v planinski koči je petdeset ležišč il rifugio dispone di cinquanta posti letto
2. (nahajališče) giacimento:
ležišče zlata giacimento aurifero
ležišča premoga, nafte, plina giacimenti di carbone, petrolio, gas
3. (mesto, na katerem kaj leži) sede;
ležišče naboja camera di caricamento
anat. ležišče organa sede dell'organo
jur. trdo ležišče carcere duro - máša (-e) f
1. rel. messa:
opraviti mašo celebrare la messa
iti k maši andare alla messa
črna maša messa funebre, da requiem
nova maša prima messa, messa novella
slovesna maša messa solenne, cantata
tiha maša messa piana, bassa
zlata maša cinquantesimo del sacerdozio
2. muz. messa
3. pog.
mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta
4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta - medálja (-e) f medaglia, onorificenza; šalj. patacca:
bronasta, srebrna, zlata medalja medaglia di bronzo, d'argento, d'oro
spominska medalja medaglia commemorativa
šport. medalje medagliere
odlikovati koga z medaljo za hrabrost insignire qcn. della medaglia al valore (civile, militare)
pog. to je prednja, zadnja plat, stran medalje il diritto e il rovescio della medaglia - mínica2 (-e) f zool.
zlata minica cetonia (Cetonia aurata) - mladína (-e) f gioventù; giovani:
delavska, intelektualna, mestna, vaška mladina gioventù operaia, intellettuale, cittadina, contadina
mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di sedici anni
pren. zlata mladina jeunesse dorée - mŕzlica (-e) f
1. febbre:
bolnika trese mrzlica, bolnik ima mrzlico il malato ha la febbre
2. pog. malaria
3. pren. febbre, agitazione, tensione; tremarella; frenesia:
potovalna mrzlica febbre della partenza
govorniška mrzlica tremarella
4. pren. (veliko povečanje neke dejavnosti) febbre:
nakupovalna mrzlica frenesia degli acquisti
igralna mrzlica la frenesia del gioco
izpitna mrzlica paura degli esami
zlata mrzlica febbre dell'oro
med. intermitentna mrzlica febbre intermittente
porodna mrzlica febbre puerperale
povratna mrzlica febbre ricorrente
rumena mrzlica febbre gialla - nosíti (-im)
A) imperf.
1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere
2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano
3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie
4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?
5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca
6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte
7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico
8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro
9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di
10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca
11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
B) nosíti se (-im se) imperf. refl.
1. portarsi, incedere
2. spostarsi; diffondersi
3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore
4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda
5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi - obréza1 (-e) f taglio (in legatoria); raffilatura, smarginatura:
zlata obreza taglio dorato - obróček (-čka) m
1. dem. od obroč cerchietto, anello:
zlati obroček anello, fede matrimoniale
izmenjati si zlata obročka scambiarsi la fede nuziale
anat. maternični obroček anello intrauterino
obroček za ključe anello portachiavi
obroček za grizenje zanna, dentaruolo
obroček za prtičke portatovagliolo
2. bot., zool. anello - od prep.
1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano
2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992
3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi
4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci
5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile
6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti
7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro
8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella
9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri
10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza
11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio
12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente