Franja

Zadetki iskanja

  • beketáv (-a -o) adj. che bela, belante
  • belokránjski (-a -o) adj. geogr. della Bela Krajina (in Bassa Carniola):
    gastr. belokranjski matevž pesto di patate e fagioli coi ciccioli
  • meketajóč (-a -e)

    A) adj. che bela, belante; lamentoso

    B) meketajóč (v adv. rabi) belando
  • bárva (-e) f

    1. colore; tinta:
    bela, črna, rdeča barva colore bianco, nero, rosso
    kričeča, mirna barva colore acceso, spento
    pastelna barva tinta pastello
    topla, živa barva colore caldo, vivo
    barva kriči, bode v oči il colore è chiassoso, troppo vistoso
    barve se skladajo, ujemajo tra i colori c'è armonia, accordo
    barve se tepejo i colori sono in contrasto, fanno a pugni
    opisovati kaj v rožnatih barvah, s črnimi barvami dipingere qcs. in rosa; presentare, descrivere qcs. coi colori più neri, nelle tinte più fosche

    2. (naravna obarvanost obraza, kože) colore, colorito, incarnato:
    ima lepo, zdravo barvo ha un bel colorito sano

    3. (sredstvo za barvanje) colore:
    vodna, oljna barva colore ad acqua, a olio

    4. ekspr. (prepričanje, mišljenje, nazor) colore:
    X je večkrat menjal barvo X ha cambiato spesso colore

    5. pren. (značilnost):
    lokalna barva colore locale

    6. (zvočna obarvanost) colore, colorito

    7. (razločevalno znamenje pripadnosti) pl. barve colori; pren. (moštvo, za katero navijaš) i colori del cuore;
    državne barve i colori nazionali

    8. igre colore:
    napovedati barvo licitare un colore

    9. kem. colore (anorganico); lov. (krvna sled) tracce (di sangue):
    rel. liturgične barve colori liturgici
    zool. varovalna barva colore mimetico
    fiz. komplementarni barvi colori complementari
    fiz. spektralne barve i colori dello spettro solare
  • bél (-a -o)

    A) adj.

    1. (take barve kot sneg) bianco:
    bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
    bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
    belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
    bela zastava bandiera bianca

    2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
    bela polt carnagione bianca
    mrtvaško bel di un pallore mortale
    beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
    beli kruh pane bianco
    bela kava caffelatte
    bela moka farina bianca
    belo vino vino bianco
    beli lasje capelli bianchi, canuti
    sredi belega dne in pieno giorno
    biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
    to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

    3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
    bel list pagina bianca
    bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

    4. polit. bianco:
    bela garda guardie bianche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
    beli menihi monaci bianchi, cistercensi
    beli premog carbone bianco
    Bela hiša la Casa Bianca
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    publ. bela kuga peste bianca
    bela smrt morte bianca
    biti bela vrana essere una mosca bianca
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
    bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
    beli javor acero bianco (Acer negundo)
    beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
    bela omela vischio (Viscum album)
    gastr. bela riba pesce bianco
    belo meso carni bianche
    grad. beli cement cemento bianco
    kem. beli fosfor fosforo bianco
    bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
    med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
    metal. beli žar calore bianco
    bela kovina metallo bianco
    min. beli svinčenec carbonato di piombo
    polit. bela knjiga libro bianco
    rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
    šah. bela figura figura bianca
    belo polje casa, casella bianca
    trg. bela posoda vasellame di porcellana
    zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

    B) béli (-a -o) m, f, n šah.
    beli ima potezo il bianco muove
    voj., hist. beli guardie bianche
    pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
    dati črno na belem mettere nero su bianco
    liter belega un litro di (vino) bianco
    nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • čáplja (-e) f zool. airone (Ardea);
    siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
    bela čaplja airone bianco maggiore (Casmerodius albus)
    rdeča čaplja airone rosso (Ardea purpurea)
  • dételja (-e) f bot., agr. trifoglio (Trifolium pratense);
    bela detelja trifoglio ladino, bianco (Trifolium repans)
    grmičasta šmarna detelja coronilla (Coronilla emerus)
    medena detelja meliboto (Melibotus officinalis)
    navadna turška detelja lupinella (Onobrychis viciaefolia)
    nemška detelja (lucerna) erba medica, erba Spagna (Medicago sativa)
    rdeča detelja trifoglio incarnato, rosso (Trifolium incarnatum)
  • gárda (-e) f

    1. voj. guardia; guardia del corpo:
    švicarska garda guardia svizzera

    2. voj., hist. guardia, guardie:
    bela garda guardie bianche
    rdeča garda guardia rossa
    hist. narodna garda guardia nazionale

    3. pog. pren. guardia:
    stara garda vecchia guardia
  • glína (-e) f argilla:
    gnesti, kopati, sušiti, žgati glino impastare, cavare, seccare, cuocere l'argilla
    mastna, suha glina argilla grassa, magra
    lončarska, opekarska, porcelanska glina argilla da ceramiche, laterizi, porcellane
    žgana glina terracotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    petr. bela glina caolino
    rdeča glina argilla rossa
    teh. ekspandirana glina argilla espansa
  • gomoljíka (-e) f bot. tartufo (Tuber):
    črna gomoljika tartufo nero (Tuber melanosporum)
    bela gomoljika tartufo bianco (Tuber magnatum)
  • híša (-e) f

    1. casa:
    kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
    kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
    pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
    montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
    atrijska hiša casa ad atrio
    večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
    arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
    pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
    mestna hiša municipio, palazzo comunale
    hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
    hiša žalosti casa, dimora del defunto

    2. (družina, rodbina) casa;
    pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
    meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

    3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
    časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
    založniška hiša (casa) editrice
    trgovska hiša impresa, ditta commerciale

    4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

    5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
    pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
    pren. rojstna hiša il tetto natio
    njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
    postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
    trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
    polit. Bela hiša Casa Bianca
    javna hiša casa di tolleranza
    PREGOVORI:
    žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
  • hórda1 (-e) f

    1. pejor. orda

    2. hist. orda primitiva; hist.
    bela, zlata horda Orda bianca, d'oro
  • jágnje (-ta) n agnello, agnellino (tudi pren.):
    jagnje beketa, bleje l'agnello bela
    pren. krotek, ponižen kot jagnje docile come un agnello
    pren. daritveno, žrtveno jagnje capro espiatorio
    rel. Jagnje božje l'Agnello di Dio, Agnus Dei
    velikonočno jagnje l'agnello pasquale
  • káva (-e) f

    1. (zrna iz semen kavovca) caffè

    2. (pijača iz teh zrn) caffè:
    bela kava caffelatte
    črna kava caffè nero
    ekspresna kava caffè espresso, espresso
    kratka, dolga kava caffè ristretto, lungo
    kava z žganjem caffè corretto
    ledena kava caffè al gelato
    turška kava caffè turco, alla turca

    3. (pijača iz kavnega nadomestka) caffè:
    ječmenova kava caffè d'orzo
    kava iz cikorije caffè di cicoria

    4. pog. bot. (kavovec) caffè (Coffea arabica)
  • knjíga (-e) f

    1. libro; manuale; opera:
    broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
    žepna knjiga (libro) tascabile
    leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
    poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
    kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione

    2. (za uradne spise) libro; registro:
    voditi knjige tenere i libri
    blagajniška knjiga libro, registro di cassa
    blagovna knjiga registro delle merci
    dolgovna knjiga registro dei debiti
    inventarna knjiga inventario
    matična knjiga registro dello stato civile
    pritožna knjiga libro dei reclami
    spominska knjiga album ricordo
    žalna knjiga libro delle firme
    poslovne knjige libri contabili

    3. (večja enota literarnega besedila) libro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    požirati knjige divorare i libri
    pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
    biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
    polit. bela knjiga libro bianco
    trg. dostavna knjiga libro delle consegne
    ekon. glavna knjiga libro mastro
    navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
    film. snemalna knjiga sceneggiatura
    zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
    knjige s popustom remainder
  • kovína (-e) f metallo:
    gnesti kovine lavorare i metalli
    taniti kovine laminare i metalli
    ulivati kovine fondere i metalli
    alkalijska kovina metallo alcalino
    bela kovina metallo bianco
    rdeča kovina rame
    samorodna kovina metallo nativo
    barvaste (neželezne)
    kovine metalli non ferrosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    čiste kovine metalli puri
    lahke, težke kovine metalli leggeri, pesanti
    lahko, težko taljive kovine metalli fusibili, non fusibili
    plemenite, žlahtne, drage kovine metalli nobili, preziosi
    redke kovine metalli delle terre rare, terre rare
  • kôza (-e) f

    1. zool. capra (Capra hircus)
    koza meketa la capra bela
    kozo molsti, pasti mungere, pascolare la capra
    čreda koz un gregge di capre
    skakati kot koza saltare come una capra
    angorska koza capra di angora
    kašmirska koza capra del Cachemire

    2. šport. cavallo

    3. pejor. pren. (neumna ženska) oca

    4. (lesena priprava za žaganje) cavalletto

    5. nareč. pentola di coccio

    6. pl. koze med. vaiolo:
    črne koze vaiolo emorragico
    vet. goveje, ovčje koze vaiolo vaccino, ovino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. kozo biti giocare all'assedio
    zool. divja koza (gams) camoscio (Rupicapra rupicapra)
    teh. ležajna koza supporto del cuscinetto
    grad. mostna koza pilone del ponte
  • krvníčka (-e) f fiziol. globulo:
    bela, rdeča krvnička globulo bianco, rosso
  • kúga (-e) f

    1. med. peste, pestilenza, contagio:
    izbruhnila je epidemija kuge è scoppiata un'epidemia di peste
    po deželi razsaja kuga nel paese imperversa la peste
    pren. ogibati se koga kot kuge fuggire, evitare qcn. come la peste
    pren. smrdeti kot kuga puzzare da levare il fiato

    2. pren. peste:
    korupcija je kuga današnje družbe la corruzione è la peste della società moderna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. bela kuga calo delle nascite
    bubonska kuga peste bubbonica
    metal. cinova kuga peste dello stagno
    med. pljučna kuga polmonite pestosa
    vet. goveja, kokošja, pasja kuga peste bovina, aviaria, canina
    prašičja kuga peste suina, colera dei suini