-
beketáv (-a -o) adj. che bela, belante
-
belokránjski (-a -o) adj. geogr. della Bela Krajina (in Bassa Carniola):
gastr. belokranjski matevž pesto di patate e fagioli coi ciccioli
-
meketajóč (-a -e)
A) adj. che bela, belante; lamentoso
B) meketajóč (v adv. rabi) belando
-
bárva (-e) f
1. colore; tinta:
bela, črna, rdeča barva colore bianco, nero, rosso
kričeča, mirna barva colore acceso, spento
pastelna barva tinta pastello
topla, živa barva colore caldo, vivo
barva kriči, bode v oči il colore è chiassoso, troppo vistoso
barve se skladajo, ujemajo tra i colori c'è armonia, accordo
barve se tepejo i colori sono in contrasto, fanno a pugni
opisovati kaj v rožnatih barvah, s črnimi barvami dipingere qcs. in rosa; presentare, descrivere qcs. coi colori più neri, nelle tinte più fosche
2. (naravna obarvanost obraza, kože) colore, colorito, incarnato:
ima lepo, zdravo barvo ha un bel colorito sano
3. (sredstvo za barvanje) colore:
vodna, oljna barva colore ad acqua, a olio
4. ekspr. (prepričanje, mišljenje, nazor) colore:
X je večkrat menjal barvo X ha cambiato spesso colore
5. pren. (značilnost):
lokalna barva colore locale
6. (zvočna obarvanost) colore, colorito
7. (razločevalno znamenje pripadnosti) pl. barve colori; pren. (moštvo, za katero navijaš) i colori del cuore;
državne barve i colori nazionali
8. igre colore:
napovedati barvo licitare un colore
9. kem. colore (anorganico); lov. (krvna sled) tracce (di sangue):
rel. liturgične barve colori liturgici
zool. varovalna barva colore mimetico
fiz. komplementarni barvi colori complementari
fiz. spektralne barve i colori dello spettro solare
-
bél (-a -o)
A) adj.
1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca
2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno
3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)
4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)
B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco
-
bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
-
čáplja (-e) f zool. airone (Ardea);
siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
bela čaplja airone bianco maggiore (Casmerodius albus)
rdeča čaplja airone rosso (Ardea purpurea)
-
dételja (-e) f bot., agr. trifoglio (Trifolium pratense);
bela detelja trifoglio ladino, bianco (Trifolium repans)
grmičasta šmarna detelja coronilla (Coronilla emerus)
medena detelja meliboto (Melibotus officinalis)
navadna turška detelja lupinella (Onobrychis viciaefolia)
nemška detelja (lucerna) erba medica, erba Spagna (Medicago sativa)
rdeča detelja trifoglio incarnato, rosso (Trifolium incarnatum)
-
gárda (-e) f
1. voj. guardia; guardia del corpo:
švicarska garda guardia svizzera
2. voj., hist. guardia, guardie:
bela garda guardie bianche
rdeča garda guardia rossa
hist. narodna garda guardia nazionale
3. pog. pren. guardia:
stara garda vecchia guardia
-
glína (-e) f argilla:
gnesti, kopati, sušiti, žgati glino impastare, cavare, seccare, cuocere l'argilla
mastna, suha glina argilla grassa, magra
lončarska, opekarska, porcelanska glina argilla da ceramiche, laterizi, porcellane
žgana glina terracotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
petr. bela glina caolino
rdeča glina argilla rossa
teh. ekspandirana glina argilla espansa
-
gomoljíka (-e) f bot. tartufo (Tuber):
črna gomoljika tartufo nero (Tuber melanosporum)
bela gomoljika tartufo bianco (Tuber magnatum)
-
híša (-e) f
1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto
2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale
3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale
4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)
5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
-
hórda1 (-e) f
1. pejor. orda
2. hist. orda primitiva; hist.
bela, zlata horda Orda bianca, d'oro
-
jágnje (-ta) n agnello, agnellino (tudi pren.):
jagnje beketa, bleje l'agnello bela
pren. krotek, ponižen kot jagnje docile come un agnello
pren. daritveno, žrtveno jagnje capro espiatorio
rel. Jagnje božje l'Agnello di Dio, Agnus Dei
velikonočno jagnje l'agnello pasquale
-
káva (-e) f
1. (zrna iz semen kavovca) caffè
2. (pijača iz teh zrn) caffè:
bela kava caffelatte
črna kava caffè nero
ekspresna kava caffè espresso, espresso
kratka, dolga kava caffè ristretto, lungo
kava z žganjem caffè corretto
ledena kava caffè al gelato
turška kava caffè turco, alla turca
3. (pijača iz kavnega nadomestka) caffè:
ječmenova kava caffè d'orzo
kava iz cikorije caffè di cicoria
4. pog. bot. (kavovec) caffè (Coffea arabica)
-
knjíga (-e) f
1. libro; manuale; opera:
broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
žepna knjiga (libro) tascabile
leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione
2. (za uradne spise) libro; registro:
voditi knjige tenere i libri
blagajniška knjiga libro, registro di cassa
blagovna knjiga registro delle merci
dolgovna knjiga registro dei debiti
inventarna knjiga inventario
matična knjiga registro dello stato civile
pritožna knjiga libro dei reclami
spominska knjiga album ricordo
žalna knjiga libro delle firme
poslovne knjige libri contabili
3. (večja enota literarnega besedila) libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
požirati knjige divorare i libri
pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
polit. bela knjiga libro bianco
trg. dostavna knjiga libro delle consegne
ekon. glavna knjiga libro mastro
navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
film. snemalna knjiga sceneggiatura
zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
knjige s popustom remainder
-
kovína (-e) f metallo:
gnesti kovine lavorare i metalli
taniti kovine laminare i metalli
ulivati kovine fondere i metalli
alkalijska kovina metallo alcalino
bela kovina metallo bianco
rdeča kovina rame
samorodna kovina metallo nativo
barvaste (neželezne)
kovine metalli non ferrosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
čiste kovine metalli puri
lahke, težke kovine metalli leggeri, pesanti
lahko, težko taljive kovine metalli fusibili, non fusibili
plemenite, žlahtne, drage kovine metalli nobili, preziosi
redke kovine metalli delle terre rare, terre rare
-
kôza (-e) f
1. zool. capra (Capra hircus)
koza meketa la capra bela
kozo molsti, pasti mungere, pascolare la capra
čreda koz un gregge di capre
skakati kot koza saltare come una capra
angorska koza capra di angora
kašmirska koza capra del Cachemire
2. šport. cavallo
3. pejor. pren. (neumna ženska) oca
4. (lesena priprava za žaganje) cavalletto
5. nareč. pentola di coccio
6. pl. koze med. vaiolo:
črne koze vaiolo emorragico
vet. goveje, ovčje koze vaiolo vaccino, ovino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. kozo biti giocare all'assedio
zool. divja koza (gams) camoscio (Rupicapra rupicapra)
teh. ležajna koza supporto del cuscinetto
grad. mostna koza pilone del ponte
-
krvníčka (-e) f fiziol. globulo:
bela, rdeča krvnička globulo bianco, rosso
-
kúga (-e) f
1. med. peste, pestilenza, contagio:
izbruhnila je epidemija kuge è scoppiata un'epidemia di peste
po deželi razsaja kuga nel paese imperversa la peste
pren. ogibati se koga kot kuge fuggire, evitare qcn. come la peste
pren. smrdeti kot kuga puzzare da levare il fiato
2. pren. peste:
korupcija je kuga današnje družbe la corruzione è la peste della società moderna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. bela kuga calo delle nascite
bubonska kuga peste bubbonica
metal. cinova kuga peste dello stagno
med. pljučna kuga polmonite pestosa
vet. goveja, kokošja, pasja kuga peste bovina, aviaria, canina
prašičja kuga peste suina, colera dei suini