Franja

Zadetki iskanja

  • žívo adv.

    1. vivamente, vivacemente; fortemente, intensamente

    2. muz. vivace
  • ápno (-a) n calce:
    kuhati, žgati apno cuocere la calce
    gasiti apno spegnere la calce
    agr. gnojiti z apnom calcinare (il terreno)
    gašeno apno calce spenta, grassello
    klorovo apno latte di calce
    žgano, živo apno calce viva
  • dvígati (-am) | dvígniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. sollevare, alzare, levare:
    dvigati tovor sollevare un peso
    dvigniti zastavo alzare la bandiera
    dvigniti sidro levare l'ancora

    2. (delati, narediti kaj višje) alzare

    3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
    dvigati cene aumentare i prezzi
    kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

    4. prelevare, ritirare:
    dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
    dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

    5. ekst. sollevare:
    dvigati narod v upor sollevare il popolo

    6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
    dvigati preplah creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dvigati glavo alzare la testa
    pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
    dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
    pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
    pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
    pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
    pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
    pren. dvigniti roke gettare la spugna
    dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
    voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
    lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

    B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
    dim se dviga il fumo si alza
    letalo se dviga l'aereo decolla

    2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
    nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

    3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
    v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
    kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
    živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
    dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
    dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese
  • grísti (grízem) imperf.

    1. mordere, rodere; masticare, rosicchiare:
    težko grize, ker ima slabe zobe mastica male perché ha i denti cattivi
    ni vedel, kaj bi napisal, in je grizel svinčnik non sapendo cosa scrivere rosicchiava la matita

    2. mordere, (pikati) pungere

    3. pog. (vznemirjati, mučiti) tormentare, crucciare, rimordere:
    grize ga ljubosumnost è tormentato dalla gelosia
    vest ga grize gli rimorde la coscienza

    4. pren. gristi (se) (prodirati v kaj trdega, s težavo prodirati) penetrare; inerpicarsi:
    voda grize v živo skalo l'acqua penetra nella roccia viva
    tovornjak se je grizel v klanec l'autocarro si inerpicava per la salita
    pren. gristi besede rivoltolare le parole
    pren. gristi kolena inerpicarsi con le mani e coi piedi
    PREGOVORI:
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
  • oddája (-e) f

    1. consegna; (o nepremičnini) affitto, locazione:
    dohodek od oddaje nepremičnine reddito ricavato dalla locazione di un bene immobile
    hist. obvezna oddaja ammasso obbligatorio

    2. rad. trasmissione; emissione; rubrica:
    radijska, televizijska oddaja trasmissione radiofonica, televisiva
    živa oddaja, oddaja v živo trasmissione in diretta
  • ograjèn (-êna -o) adj. cintato, recintato:
    ograjen z živo mejo assiepato
    ograjen prostor chiuso, recinto
    ograjeni prostor za obtožence gabbia
    ograjena površina chiusa
  • srebró (-á) n

    1. kem. argento (Ag):
    zlitine srebra in drugih kovin leghe d'argento e altri metalli
    posoda, izdelki iz srebra argenteria, argenti

    2. (srebrn denar) moneta d'argento

    3.
    živo srebro mercurio (Hg); pog. argento vivo
    pren. živo srebro se je močno dvignilo la temperatura è salita fortemente
    pren. otrok je kot živo srebro il bambino ha l'argento vivo addosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olimpijsko srebro medaglia d'argento alle Olimpiadi
    metal. novo srebro alpacca, argentana, argentone
    PREGOVORI:
    govoriti je srebro, molčati zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • škárje (-rij) f pl.

    1. forbici; cesoie:
    konica, uho škarij la punta, l'anello delle forbici
    kleparske, vrtnarske škarje cesoie da carrozziere, da giardiniere
    krojaške, frizerske škarje forbici da sarto, da parrucchiere
    ovčje škarje tosatrice
    teh. škarje za živo mejo tosasiepi
    škarje za rezanje pločevine cesoiatrice
    pren. škarje cenzure le forbici della censura

    2. zool. chela

    3. ekon. forbice:
    škarje cen, plač la forbice dei prezzi, dei salari
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    filmu škarje ne bi škodile la pellicola avrebbe bisogno di una bella sforbiciata
    imeti škarje in platno v rokah tenere il coltello dalla parte del manico
    šport. narediti škarje fare una sforbiciata
    avt. priti v škarje invadere la corsia opposta (provocando uno scontro)
  • televizíjski (-a -o) adj. televisivo, della televisione, tele-:
    televizijska antena antenna televisiva
    televizijska drama teledramma
    televizijska kamera telecamera
    televizijska mreža rete televisiva
    televizijska nadaljevanka serial, sceneggiato televisivo
    televizijska postaja telericevente, stazione televisiva
    televizijska slika teleripresa, immagine televisiva
    televizijski aparat televisore
    televizijski dnevnik telegiornale
    televizijski film telefilm
    televizijski gledalec telespettatore
    televizijski komentator commentatore televisivo
    televizijski kviz telequiz
    televizijski napovedovalec annunciatore, angl. speaker; iron. mezzobusto televisivo
    televizijski naročnik teleabbonato
    televizijski prenos v živo telecronaca in diretta
    televizijski program teleprogramma
    televizijski sprejem telericezione
    televizijski zaslon schermo televisivo, teleschermo
    televizijsko snemanje videoripresa
  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto
  • zapénjati (-am) | zapéti (-pném)

    A) imperf., perf.

    1. abbottonare; affibbiare (il cappotto)

    2. agganciare (il vagone, il rimorchio)

    3. šport. bloccare l'attacco (degli sci)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rib. zapeti ribo agganciare (con l'amo) il pesce
    voj. zapeti pištolo, puško mettere la pistola, il fucile in sicura

    B) zapénjati se (-am se) | zapéti se (-pnem se) imperf., perf. refl.

    1. obl. abbottonarsi, affibbiarsi (di vestito)

    2. impigliarsi:
    zapeti se v živo mejo impigliarsi, restare impigliato nella siepe

    3. pren.
    zapeti se diventare scontrosi, permalosi, orsi
  • zravnáti (-ám) | zravnávati (-am)

    A) perf., imperf. spianare, raddrizzare, agguagliare, uguagliare, rasare, pareggiare:
    zravnati živo mejo agguagliare, rasare la siepe
    zravnati hrbet raddrizzare la schiena
    grad. zravnati površino rabboccare
    zravnati z bagrom ruspare
    pren. zravnati z zemljo radere al suolo

    B) zravnáti se (-ám se) | zravnávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. raddrizzarsi

    2. farsi diritto (strada e sim.)
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
Število zadetkov: 14