Franja

Zadetki iskanja

  • žgánje1 (-a) n bruciatura; cottura (della calcina, dei laterizi)
  • žgánje2 (-a) n acquavite, grappa; brandy; distillato; ekst. superalcolico:
    utopiti se v žganju darsi all'alcol; diventare un alcolizzato
  • apnénec (-nca) m petr. calcare:
    koralni, kremenasti, lapornati apnenec calcare corallino, silicifero, marnoso
    žganje apnenca cottura del calcare
  • destilírati (-am) perf., imperf. fiz., kem. distillare;
    destilirati žganje distillare la grappa
  • kúhati (-am)

    A) imperf. ➞ skuhati

    1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
    uči se kuhati impara a cucinare
    kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
    kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
    kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas

    2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
    kuhati marmelado cuocere la marmellata
    kuhati apno cuocere la calcina
    teh. kuhati les vaporizzare il legno
    kuhati žganje distillare l'acquavite

    3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
    kuhati maščevanje ordire la vendetta

    4. pren.
    kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
    kuhati mulo tenere il broncio
    kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
    kuhati zavist invidiare
    vročina ga kuha ha la febbre

    B) kúhati se (-am se) imperf. refl.

    1. pren. ribollire:
    v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia

    2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
    ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa
  • okús (-a) m

    1. gusto, sapore:
    grenak okus gusto amaro, amarognolo
    plin brez barve, vonja in okusa gas incolore, inodore, insapore
    žganje ima okus po janežu l'acquavite sa di anice

    2. (merila o lepem, primernem, skladnem) gusto:
    dobrega, slabega okusa di buon, di cattivo gusto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    okus po divjadi selvatico
    okus po kisu acetosità
    okus po pogretem rifritto
    okus po prismojenem bruciaticcio
    okus po rahlo gnilem marciolino
    okus po sodu legnino
    okus po žarkem rancido
    okus (kakega) vina beva
    PREGOVORI:
    kolikor ljudi, toliko okusov tanta gente, tanti gusti; lat. de gustibus non (est) disputandum
    okus časa se spreminja i gusti cambiano col tempo
  • pridélek (-lka) m

    1. agr., gozd. prodotto:
    gozdni pridelki prodotti forestali
    kmetijski, poljski pridelki prodotti agricoli

    2. raccolto; resa; produzione:
    spravljanje pridelka l'immagazzinamento del raccolto
    hektarski pridelek resa per ettaro

    3. produzione:
    žganje domačega pridelka un brandy di produzione locale, nazionale, fatto in casa
  • ràd (ráda -o) adj.

    1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
    ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri

    2. rad bi (izraža željo osebka):
    rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
    domov bi rad vorrei andare a casa

    3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
    otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
    na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere

    4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
    rada pleše le piace ballare
    zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
    kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso

    5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
    to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
    pog. rada se gledata i due si vogliono bene
    pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
    pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
  • rížev (-a -o) adj. di, del riso; agr. risiero, risicolo:
    riževo zrno chicco di riso
    riževo polje risaia
    gastr. tosk. rižev cvrtnjak sommommolo
    rižev hrustavec, kroket supplì
    rižev papir carta di riso
    riževo pleve pula
    riževo žganje sakè
  • skúhati (-am)

    A) perf. ➞ kuhati

    1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
    skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
    skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
    skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
    skuhati polento fare la polenta
    skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

    2. preparare; distillare; fare:
    skuhati marmelado fare la marmellata
    skuhati žganje distillare l'acquavite
    skuhati oglje fare la carbonella

    3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
    ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
    skuhati zaroto ordire una congiura
    skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
    skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
    skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

    B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

    1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
    kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

    2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
    v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • vòl (vôla) m

    1. bue (pl. buoi)
    vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
    orati z voli arare coi buoi
    par volov paio di buoi
    delati, garati kot vol lavorare come un negro
    tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
    pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
    pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

    2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo
  • zažgáti (-žgèm) | zažígati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. accendere, appiccare il fuoco; bruciare:
    zažgati ogenj accendere il fuoco

    2. incendiare; bruciare:
    zažgati hišo incendiare la casa
    sonce je zažgalo travo il sole ha bruciato l'erba

    3. gastr. (prismoditi) bruciare:
    zažgati pečenko bruciare l'arrosto

    4. (razvnemati, vzpodbujati) incitare, istigare; suscitare:
    zažigati upor incitare alla ribellione
    zažigati smeh suscitare il riso
    žganje je tako močno, da zažge po grlu una grappa così forte da bruciare la gola

    B) zažgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi vivo:
    zažgati se iz protesta bruciarsi vivo in segno di protesta
  • žgánjce (-a) n dem. od žganje grappino
  • žíten (-tna -o) adj. agr. del grano, granario, granicolo; frumentario; cereale:
    žitna pridelava produzione granaria
    žitna trgovina commercio frumentario
    žitni čistilnik pulitrice per cereali
    žitni silos silo per granaglie
    agr. žitni spravljalnik mietilegatrice
    žitni kombajn mietitrebbia
    žitni škodljivec parassita dei cereali
    žitno žganje acquavite di grano
    žitna rja ruggine dei cereali
    zool. žitni hrošč anisoplia (Anisoplia segetum)
    žitni krešič zabro (Zabrus tenebrioides)
Število zadetkov: 15