Franja

Zadetki iskanja

  • bárva (-e) f

    1. colore; tinta:
    bela, črna, rdeča barva colore bianco, nero, rosso
    kričeča, mirna barva colore acceso, spento
    pastelna barva tinta pastello
    topla, živa barva colore caldo, vivo
    barva kriči, bode v oči il colore è chiassoso, troppo vistoso
    barve se skladajo, ujemajo tra i colori c'è armonia, accordo
    barve se tepejo i colori sono in contrasto, fanno a pugni
    opisovati kaj v rožnatih barvah, s črnimi barvami dipingere qcs. in rosa; presentare, descrivere qcs. coi colori più neri, nelle tinte più fosche

    2. (naravna obarvanost obraza, kože) colore, colorito, incarnato:
    ima lepo, zdravo barvo ha un bel colorito sano

    3. (sredstvo za barvanje) colore:
    vodna, oljna barva colore ad acqua, a olio

    4. ekspr. (prepričanje, mišljenje, nazor) colore:
    X je večkrat menjal barvo X ha cambiato spesso colore

    5. pren. (značilnost):
    lokalna barva colore locale

    6. (zvočna obarvanost) colore, colorito

    7. (razločevalno znamenje pripadnosti) pl. barve colori; pren. (moštvo, za katero navijaš) i colori del cuore;
    državne barve i colori nazionali

    8. igre colore:
    napovedati barvo licitare un colore

    9. kem. colore (anorganico); lov. (krvna sled) tracce (di sangue):
    rel. liturgične barve colori liturgici
    zool. varovalna barva colore mimetico
    fiz. komplementarni barvi colori complementari
    fiz. spektralne barve i colori dello spettro solare
  • domišljíja (-e) f

    1. immaginazione, fantasia:
    bujna, nebrzdana, ustvarjalna, živa domišljija immaginazione esuberante, sfrenata, creativa, vivace

    2. (predstava, ki ni osnovana na resničnosti) fantasia, fantasticheria; fantasma:
    gubi se v praznih domišljijah si perde in vane fantasticherie
  • enciklopedíja (-e) f

    1. enciclopedia:
    glasbena, medicinska, splošna enciklopedija enciclopedia della musica, della medicina, generale

    2. ekst. pren. enciclopedia:
    on je živa enciklopedija quell'uomo è un'enciclopedia vivente
  • mêja (-e) f

    1. frontiera, confine, termine:
    državna, občinska meja confine di Stato, comunale
    meje po katastrski mapi confini catastali
    meje igrišča i confini del campo
    jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
    prestopiti mejo varcare la frontiera

    2. (področje, območje) confine; area

    3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
    starostna meja limiti d'età
    poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

    4.
    živa meja siepe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
    presegati vse meje superare ogni limite
    biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
    biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
    iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
    datumska meja fuso orario
    drevesna meja limite della vegetazione arborea
    meja elastičnosti limite di elasticità
  • mejíca (-e) f dem. od meja
    živa mejica piccola siepe
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • naráva (-e) f

    1. natura:
    zakoni narave le leggi della natura
    človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
    neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
    divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
    ljubitelj narave amante della natura

    2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
    prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
    vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

    3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
    po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
    mirna narava un temperamento calmo

    4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
    biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. plačati v naravi pagare in natura
    filozofija narave filosofia della natura
    šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
    v naravi, po naravnem redu in natura
    filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
    um. upodobitev po naravi disegno dal vero
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio
  • nìt (níti) f

    1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
    presti, sukati nit filare, torcere il filo
    bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
    zlate niti fili d'oro

    2. pren. filo:
    nit pogovora il filo del discorso
    pren. Ariadnina nit filo di Arianna
    pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
    pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
    pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
    pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
    tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
    med. kirurška nit sutura, catgut
    bot. prašnična nit filamento
    tekst. nit iz grobe svile capitone
    nit za bisere infilaperle

    3. zool.
    živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • oddája (-e) f

    1. consegna; (o nepremičnini) affitto, locazione:
    dohodek od oddaje nepremičnine reddito ricavato dalla locazione di un bene immobile
    hist. obvezna oddaja ammasso obbligatorio

    2. rad. trasmissione; emissione; rubrica:
    radijska, televizijska oddaja trasmissione radiofonica, televisiva
    živa oddaja, oddaja v živo trasmissione in diretta
  • página (-e) f

    1. tisk. numero di pagina:
    živa pagina titolo corrente

    2. pagina
  • podivján (-a -o) adj. inselvatichito, inferocito, imbizzarrito (cavallo); inselvatichito, lussureggiante (pianta):
    podivjana živa meja siepaglia
  • podóba (-e) f

    1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
    zaobljubljena podoba immagine votiva
    nabožne podobe immagini sacre
    oljnata podoba quadro a olio
    lastna podoba autoritratto
    podoba v romanih personaggio del romanzo

    2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
    zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti

    3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
    pesniška podoba fantasma poetico
    domišljijska podoba immagine fantastica
    ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
    nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
    pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
    dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
    biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
    hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
    rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
    rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie
  • priróda (-e) f natura:
    zakoni prirode le leggi della natura
    neživa, živa priroda la natura morta, viva
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • snóv (-í) f

    1. materia; sostanza:
    mrtva, živa snov materia morta, vivente
    plinasta, tekoča, trdna snov sostanza gassosa, liquida, solida
    eksplozivne, gorljive snovi materie esplosive, combustibili

    2. ekst. materia:
    pogovorna snov materia di conversazione
    filmska snov soggetto del film

    3. šol.
    učna snov materia di insegnamento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    min. amorfna, polimorfna snov sostanza amorfa, polimorfa
    kem. anorganska, organska snov sostanza inorganica, organica
    balastne sovi sostanze incommestibili; fibre (alimentari)
    kem. desnosučna, levosučna snov sostanza destrogira, sinistrogira
    fiz. diamagnetna, higroskopska snov sostanza diamagnetica, igroscopica
    agr. huminska snov sostanza umica
    farm. indiferentna snov sostanza indifferente
    min. izomorfne snovi sostanze isomorfe
    med. karcinogena snov sostanza cancerogena
    astr. medzvezdna snov materia interstellare
    fiz. optično aktivna snov sostanza otticamente attiva
    min. optično enoosna, dvoosna snov materia otticamente monoasse, biassiale
    bot. rastna snov fitormoni
    razpadne snovi sostanze di decomposizione; fiz. sostanze di disintegrazione
  • vága (-e) f

    1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
    skodelica vage il piatto della bilancia

    2. pog. peso:
    živa vaga peso vivo
    dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso

    3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
    pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
    pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
    nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo
  • víden1 (-dna -o) adj.

    1. visibile, apparente, percepibile (con la vista); evidente, chiaro:
    vidno s prostim očesom visibile a occhio nudo
    z vidnim užitkom, zadovoljstvom con evidente piacere, contentezza
    vidna in nevidna živa bitja esseri viventi visibili e invisibili
    viden napredek, razvoj un progresso, uno sviluppo visibile, evidente

    2. (pomemben, ugleden) importante, ragguardevole, in vista:
    vidna osebnost un personaggio in vista

    3. fiz. visibile:
    vidni spekter spettro visibile

    4. grad.
    vidni beton calcestruzzo liscio, non intonacato
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
Število zadetkov: 19