část (-í) f
1.  (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
 veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
 biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
 gre za mojo čast ne va del mio onore
 (kot vljudnostna fraza)
 čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
 'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
 omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
 delati čast komu fare onore a qcn.
 jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore
2.  (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
 izkazati komu čast onorare qcn.
 storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
 šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
 pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti
3.  (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
 izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.
 Zadetki iskanja
-  apél (-a) m
 1. (klic, javen poziv) appello, chiamata
 2. appello, invocazione, istanza:
 apel na čast appello all'onore
 3. voj. adunata; appello:
 zatrobiti apel suonare l'adunata
-  bíti (sém) imperf.
 A) (v osebni rabi)
 1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
 so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
 bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
 2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
 hiša je (stoji)
 sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
 za gozdom je (se razprostira)
 travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
 biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
 nesreča je bila (se je zgodila)
 včeraj l'incidente è avvenuto ieri
 3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
 prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
 pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
 biti naprodaj essere in vendita
 biti v sorodu essere imparentato
 ne biti po volji non piacere, non andare
 biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
 biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
 biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
 biti v dvomih dubitare
 biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
 (s kakovostnim rodilnikom):
 biti vesele narave essere di indole allegra
 biti srednje postave essere di statura media
 biti kmečkega rodu essere di origine contadina
 biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
 biti istih let avere la stessa età
 4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
 ena in ena je dve uno più uno fa due
 kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
 B) (v brezosebni rabi)
 1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
 jutri ne bo šole domani non c'è lezione
 očeta še ni papà non c'è ancora
 2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
 žal mi je bilo mi è dispiaciuto
 zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
 mater je strah la madre ha paura
 vse je bilo sram tutti si vergognarono
 3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
 denarja je malo di soldi ce n'è pochi
 ali je kaj novega c'è niente di nuovo
 deset jih je bilo erano (in) dieci
 4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
 dolgčas je che noia!
 otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
 na morju je bilo lepo al mare è stato bello
 slabo ji je bilo si è sentita male
 škoda ga je peccato per lui
 5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
 žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
 tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
 6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
 mraz je bilo faceva freddo
 zunaj je bila tema fuori era buio
 7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
 kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
 še en kozarček bova beviamo un altro goccio
 klop je iz kamna la panca è di pietra
 fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
 deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
 hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
 C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
 je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
 je izdelan è fatto
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 kar je, je quel che è stato è stato
 dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
 obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
 ta je lepa! questa è bella!
 še tega je bilo treba ci voleva pure questo
 prav mu je gli sta bene
 bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
 o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
 biti na glasu essere noto, famoso
 ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
 na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
 otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
 po njem je è perduto, è morto
 ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
 biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
 ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
 pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
 biti bogat z nečim abbondare di qcs.
 bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
 pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
 biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
 koliko sem dolžan? cosa devo?
 biti donosen rendere
 biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
 napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
 biti kandidat candidarsi
 biti komu v čast fare onore a qcn.
 biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
 biti mlahav essere di lolla
 biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
 biti na dieti stare a dieta
 kakor je navada reči come si suol dire
 tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
 biti nujen urgere
 biti ob pamet ammattire
 pren. biti poskusni zajec fare da cavia
 potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
 ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
 stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
 biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
 biti v agoniji agonizzare
 biti v cvetju fiorire
 biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
 biti v modi usare
 zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
 biti v nevarnosti correre pericolo
 jur. biti v pristojnosti competere
 biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
 biti v veljavi essere in vigore, vigere
 biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
 pren. biti ves blažen andare in visibilio
 biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
 ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
 biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
 biti zastarel essere out
 biti žal dispiacere, rincrescere
 žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
-  braníti (-im)
 A) imperf.
 1. (odvračati napad) difendere:
 braniti z orožjem difendere con le armi
 braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza
 2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
 braniti meje države difendere i confini dello Stato
 braniti čast difendere, proteggere l'onore
 3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
 nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene
 4. jur. (zagovarjati) difendere:
 obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero
 5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
 braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
 šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
 šport. braniti vrata difendere la porta
 B) braníti se (-im se) imperf. refl.
 1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
 braniti se časti rifiutare gli onori
 2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
 braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze
-  devetdnévnica (-e) f rel. novena:
 devetdnevnica v čast Mariji novena della Madonna
-  doletéti (-ím) | doletévati (-am) perf., imperf. accadere; avere; cogliere; essere colpito (da):
 družino je doletela nesreča la famiglia è stata colpita da una disgrazia
 doletel ga je nepričakovan poraz è stato inaspettatamente sconfitto
 smrt te lahko doleti kjerkoli la morte ti può cogliere dovunque
 doletela me je velika čast, da pozdravim ho il particolare onore di porgere il saluto
-  doživéti (-ím) | dožívljati (-am) perf., imperf.
 1. provare, sperimentare, vivere;
 tega ni mogoče opisati, treba je doživeti è qualcosa che non si può descrivere ma che bisogna provare
 2. (s čustvi dojeti) sentire
 3. (živeti do določene dobe) giungere a, raggiungere:
 doživeti visoko starost giungere a veneranda età
 4. subire, avere, esser accolto:
 doživeti dobro kritiko essere accolto con favore dalla critica, avere una buona critica
 doživeti polom fallire, fare fiasco, subire una disfatta
 doživeti več izdaj avere varie edizioni
 doživeti čast, sramoto essere onorato, disonorato
 5. morire
-  fántovski (-a -o) adj. giovanile, dei giovani; degli, da scapoli:
 fantovska čast onore giovanile
 fantovska leta giovinezza
 fantovski stan condizione di scapolo
-  in konj.
 I.
 1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
 oče in sin padre e figlio
 2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
 čast in slava onore e gloria
 3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
 tisoči in tisoči migliaia e migliaia
 spet in spet sempre di nuovo
 krog in krog tutt'intorno
 4. (za seštevanje) più, e:
 ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
 5. (za stopnjevanje) e:
 pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
 6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
 gospod ta in ta il signor tal dei tali
 rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
 treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
 7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
 mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
 8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
 večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 noč in dan delati lavorare notte e giorno
 pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
 II. (v vezalnem priredju)
 1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
 fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
 2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
 to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
 3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
 ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
 4. (za izražanje namena) e:
 pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
 5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
 to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
 ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
 6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
 sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
 odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
 7. (čeprav, četudi) anche se:
 trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
-  íti (grém)
 A) imperf., perf.
 1. andare:
 gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
 iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
 iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
 2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
 iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
 iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
 3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
 ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
 4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
 stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
 5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
 šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
 6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
 z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
 7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
 matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
 8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
 določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
 9. pog. (miniti, minevati) passare:
 leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
 10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
 na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
 11. impers. andarne:
 gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
 gre mu za čast ne va del suo onore
 12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
 13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
 tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
 14. impers. (moči, zmoči) farcela:
 poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
 15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
 vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
 šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
 pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
 pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
 pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
 pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
 pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
 pog. plašč mu gre (sega)
 do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
 pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
 pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
 iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
 iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
 iti (komu) s poti non intralciare qcn.
 iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
 pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
 pog. pren. iti k hudiču andare in malora
 iti na bolje (zdravje) migliorare
 iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
 iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
 iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
 pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
 iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
 iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
 pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
 žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
 pren. iti na nož venire ai ferri corti
 pren. iti (komu) na otročje rimbambire
 pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
 evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
 evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
 pren. iti na ulice scendere in piazza
 pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
 pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
 pren. iti pod nož farsi operare
 pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
 iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
 iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
 pren. ne iti v glavo non andare in testa
 iti v denar vendersi bene
 pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
 evf. iti v leta invecchiare
 škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
 iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
 pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
 pren. iti vase rientrare in se
 iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
 iti v zrak saltare in aria
 iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
 evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
 iti za pogrebom andare al funerale
 pren. iti dol (sonce) tramontare
 pog. iti gor (podražiti se) rincarare
 žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
 pren. iti narazen separarsi, divorziare
 pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
 iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
 pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
 pog. iti skupaj (blago) restringersi
 ekon. iti v breme essere, andare a carico
 voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
 pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
 iti se solit andare a farsi friggere
 igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
 impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
 impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
 impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
 PREGOVORI:
 v tretje gre rado non c'è due senza tre
 prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
 B) íti se (grém se) imperf. refl.
 1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
 iti se kartat giocare a carte
 iti se slepe miši giocare a mosca cieca
 iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
 iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
 2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
 iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
 kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
 pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
-  izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.
 A)
 1. dichiarare; rapportare, riferire:
 izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite
 2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
 podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente
 3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
 izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
 izkazati pomoč porgere aiuto
 izkazati spoštovanje esprimere rispetto
 izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori
 B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
 1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
 naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria
 2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità
 3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
 izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
 izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
 izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico
 4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
 resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
 izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente
-  katerikóli (katera- katero-) pron. qualunque, qualsiasi; chiunque:
 udarec lahko pride od katerekoli strani il colpo può partire da qualunque parte
 kateregakoli bi doletela čast, naj jo sprejme a chiunque toccasse l'onore, lo accetti
-  krásti (krádem)
 A) imperf. ➞ ukrasti
 1. rubare, rubacchiare:
 krasti kot sraka rubare a man salva
 pren. krasti spanec rubare il sonno
 krasti po trgovinah taccheggiare
 2. pren.
 krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
 pren. bogu čas krasti rubare il pane
 PREGOVORI:
 kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno
 B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se
 1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
 med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
 pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
 skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra
-  na prep.
 I. (s tožilnikom)
 1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
 na glavo dati mettere in testa, sulla testa
 natakniti na kol impalare
 zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
 priti na misel venire in mente
 obesiti na steno appendere al muro
 trkati na vrata bussare alla porta
 vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.
 2. (za izražanje cilja) a, in, su:
 oditi na deželo andare in campagna
 iti na pot andare in viaggio
 okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
 šport. streljati na vrata tirare in porta
 3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
 sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
 voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora
 4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
 temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
 bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia
 5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
 spoznati se na glasbo intendersi di musica
 misliti na prihodnost pensare al futuro
 6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
 državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
 na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi
 7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
 tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
 vrnil se bo na jesen tornerà in autunno
 8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
 na dolgo pisati o scrivere per esteso di
 znati na pamet sapere a memoria
 na vsak način in ogni modo
 9. (za izražanje sredstva) a:
 igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
 motor na bencin motore a benzina
 mlin na veter mulino a vento
 10. (za izražanje omejevanja) di:
 slep na eno oko cieco di un occhio
 11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
 na željo su desiderio
 odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
 12. (za izražanje namena) a, in:
 iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
 blago na prodaj merce in vendita
 II. (z mestnikom)
 1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
 na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
 kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
 klobuk na glavi cappello in testa
 imeti na sebi, nositi portare addosso
 na izpitih agli esami, in sede di esami
 2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
 biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
 pri nas je na stanovanju alloggia da noi
 zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
 je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania
 3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
 biti na boljšem essere in vantaggio
 imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto
 4. (za izražanje omejevanja) a, di:
 bolan na pljučih malato ai polmoni
 5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
 kuhati na olju cuocere in olio
 peljati se na kolesu andare in bicicletta
 učiti se na napakah imparare dagli errori
 pren. na mojo čast parola d'onore
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
 biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
 veliko dati nase avere un'alta opinione di se
 vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
 na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
 glagoli na -ati i verbi in -ati
 a na kvadrat (a2) a al quadrato
 alergija na beljakovine allergia alle proteine
 šah. biti na potezi muovere
 biti na vrsti toccare a
 teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
 na levo, na desno a sinistra, a destra
 na zdravje! (alla) salute!
 na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
-  napàd (-áda) m
 1. voj. assalto, attacco; incursione; carica:
 zatrobiti k napadu suonare la carica
 izvesti, napraviti napad attaccare
 odbiti sovražnikov napad respingere l'attacco nemico
 bočni, čelni napad attacco sui fianchi, frontale
 artilerijski, bombni napad bombardamento
 zračni napad attacco aereo, incursione aerea
 2. assalto, aggressione:
 oborožen, roparski napad aggressione a mano armata, a scopo di rapina
 fizični napad aggressione fisica
 3. pren. (grob, žaljiv nastop proti komu) attacco; offesa:
 napad na čast (koga) attacco all'onore (di qcn.)
 napad je najboljša obramba l'attacco è la miglior difesa
 4. med. (silovit nastop bolezenskih znakov) attacco; accesso; commozione; crisi; ictus:
 napad glavobola, kašlja, mrzlice emicrania, attacco di tosse, di febbre
 astmatični, epileptični napad attacco di asma, di epilessia
 napad histerije attacco isterico, crisi isterica
 ekst. napad jeze, ljubosumja un attacco di ira, di gelosia
 srčni napad collasso cardiaco
 živčni napad commozione nervosa, crisi di nervi
 ekst. pog. napad smeha risarella
 5. šport. attacco; azione:
 preiti v napad andare, muovere all'attacco
-  njén (-a -o) adj. (izraža svojino ženskega spola) suo, di lei: ➞ njegov | njihov | njun
 njen klobuk il suo cappellino
 njena čast il suo onore
 otroka sta čisto njena i (due) bambini le somigliano molto
 soba je opremljena po njeno la stanza è arredata secondo il suo gusto
 njena bo obveljala sarà come dice lei
 po njenem secondo lei
-  oltár (-ja) m
 1. rel., arhit. altare; ekst. mensa (dell'altare); knjiž. ara:
 glavni, stranski oltar altare maggiore, altare laterale
 baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar altare a baldacchino, barocco, gotico, a sportelli, dorato
 2. pren. altare;
 položiti življenje na oltar domovine sacrificare la vita sull'altare della patria
 iti, stopiti pred oltar andare all'altare
 doseči čast oltarja essere innalzato agli altari
 povezanost prestola in oltarja il trono e l'altare
-  omadeževáti (-újem) perf.
 1. macchiare; infamare; profanare; deturpare; bruttare:
 omadeževati čast, dobro ime macchiare, infamare l'onore, la reputazione
 2. contaminare
-  opráti (opêrem)
 A) perf. ➞ prati
 1. lavare; pulire:
 oprati perilo lavare la biancheria
 oprati avto lavare l'automobile
 2. pren. lavare, riscattare:
 oprati čast lavare l'onore
 B) opráti se (opêrem se) perf. refl. pren. lavarsi, riscattarsi, scolparsi; purgarsi
-  pljúniti (-em) | pljúvati (-am) perf., imperf. sputare, sputacchiare (tudi pren.):
 pljuvati na sputare addosso a, su, in faccia a
 pljuvati kri sputare sangue
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pljuniti na svojo čast sputare sul proprio onore
 pljuniti komu v obraz sputare in faccia a qcn.
 pljuniti komu denar sgraffignare il portafoglio a qcn.
 pljuniti na moralo, na spodobnost fregarsene della morale, della decenza
 pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
 pljuvati v lastno skledo sputare nel piatto da cui si mangia, darsi la zappa sui piedi