natírati (-am) | natréti (-trèm)
A) imperf., perf.
1. cospargere, spalmare:
natirati z mazilom spalmare una pomata
2. schiacciare:
natreti orehov schiacciare noci
B) natírati se (-am se) | natréti se (-trèm se) imperf., perf. refl.
1. cospargersi, spalmarsi
2. natreti se pren. accalcarsi, riversarsi:
na trg se je natrlo ljudi una moltitudine di gente si riversò sulla piazza
Zadetki iskanja
- natláčiti (-im)
A) perf. ➞ tlačiti riempire, inzeppare, stivare, stipare:
natlačiti cunje v vrečo inzeppare il sacco di stracci
natlačiti pipo riempire la pipa
B) natláčiti se (-im se) perf. refl. stiparsi; accalcarsi:
natlačiti se v avtobus stiparsi nell'autobus - natréskati (-am)
A) perf. pog. (natepsti) bastonare, picchiare, suonarle a
B) natréskati se (-am se) perf. refl. ubriacarsi; prendere una sbornia:
pog. natreskati se ga sbronzarsi - naučíti (-ím)
A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione
B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
naučiti se kuhanja imparare a cucinare
naučiti se na pamet imparare a memoria
naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
človek se na napakah uči sbagliando si impara
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte - naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
iz navade per abitudine
mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
biti navada essere di prammatica
v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che - naváden (-dna -o) adj.
1. abituale, solito, consueto:
to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità
2. ordinario, comune; semplice:
naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
bil je čisto navaden dan era una giornata comune
tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pošta navadna pošiljka plico semplice
ekon. navadne obresti interesse semplice
mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
navadni odvod derivata semplice
fiz. navadni tlak pressione semplice
navadna temperatura temperatura semplice
žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
rel. navadna nedelja tempo ordinario
alp. navadna smer normale
ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
pren. knjiž. navaden človek ciompo
navaden dan feria
navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
muz. navadni aulos monaulo
film. navadni film film a passo normale
navadni ljudje umili, gente comune
voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
ekst. navadni vojaki truppa - naváditi (-im) | navájati (-am)
A) perf., imperf.
1. addestrare, insegnare, allenare:
navaditi brati, pisati insegnare a leggere, a scrivere
navajati mladino na učenje allenare i giovani allo studio
2. abituare, assuefare; avvezzare:
navaditi na novo okolico abituare al nuovo ambiente
B) naváditi se (-im se) | navájati se (-am se) perf., imperf. refl. imparare, abituarsi, assuefarsi:
navaditi se na mamila assuefarsi alla droga
navaditi se na napore assuefarsi alle fatiche - navduševáti (-újem) | navdúšiti (-im)
A) imperf., perf. entusiasmare, animare, appassionare, infervorare; furoreggiare:
navduševati ljudi za planinstvo appassionare la gente all'escursionismo, alla montagna
njegov glas navdušuje mlade la sua voce furoreggia tra i giovanissimi
B) navduševáti se (-újem se) | navdúšiti se (-im se) imperf., perf. refl. entusiasmarsi, appassionarsi, infervorarsi, essere entusiasta; delirare:
navduševati se za šport appassionarsi allo sport
navduševati se nad dosežki tehnike essere entusiasta delle conquiste della tecnica
v času nemega filma so se gledalci navduševali za Rodolfa Valentina ai tempi del muto gli spettatori deliravano per Rodolfo Valentino - nazádnje adv.
1. poi, infine, alfine; (zadnjikrat) ultimamente, l'ultima volta
2. pren. in fin dei conti:
fant je nazadnje zadosti star, da se sam odloči in fin dei conti il ragazzo è maggiorenne per decidere da solo
nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo finirà col pensare che non gli vogliamo bene
skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti la composizione sorprende per la forza inventiva oltreché per la sua immediatezza
nazadnje (zadnjikrat)
sem ga videl včeraj l'ultima volta l'ho visto ieri - nazáj adv.
1. indietro, addietro:
nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
naprej in nazaj avanti e indietro
nagniti se nazaj chinarsi indietro
avt. vožnja nazaj retromarcia
navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!
2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
nazaj grede al ritorno
nesti nazaj riportare, portare indietro
vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
klicati nazaj richiamare
dobiti nazaj riavere
pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
bot. nazaj obrnjen retrorso
nazaj peljati ricondurre
nazaj poklicati richiamare
nazaj poslati rimandare, rinviare
nazaj postaviti ricollocare
nazaj pripeljati ricondurre
nazaj se obrniti rigirarsi
nazaj vzeti riprendere
nazaj zapoditi ricacciare
3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
pogled nazaj uno sguardo indietro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare - nebésa (-bés) n pl.
1. rel. paradiso, cielo:
iti v nebesa andare, salire in cielo
prositi nebesa milosti chiedere a Dio una grazia
2. pren. paradiso; olimpo; stelle
3. pren. (nebo) cielo
4. do nebes (v adv. rabi za pojav, ki je v zelo visoki stopnji) al cielo:
hvaliti, povzdigniti koga do nebes portare, levare uno alle stelle
5. sveta nebesa (v medmetni rabi) santo cielo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti v devetih, v malih nebesih essere al settimo cielo, toccare il cielo col dito
goditi se kot v nebesih vivere come un papa
to je gotovo, kakor je bog v nebesih vero com'è vero Iddio - nebéški (-a -o) adj.
1. celestiale, paradisiaco, celeste, del cielo, knjiž. superno:
nebeški blagoslov benedizione del cielo
2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) celestiale:
nebeški mir pace celestiale
3. (nebesen) celeste:
nebesni obok, svod firmamento
4. (v medmetni rabi)
bog nebeški santo cielo
mati nebeška madonna santa
sam bog nebeški ve, kdaj se bo to končalo lo sa solo il cielo quando finirà
5. rel.
nebeški kruh eucaristia
rel. nebeška mati Madonna - nebó (-á) n
1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali
2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso
3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto
4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro
5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo - nečéden (-dna -o) adj.
1. infame, vergognoso; disonesto:
nečeden posel intrallazzo
ukvarjati se z nečednimi posli intrallazzare
2. evf. sporco, sconcio:
nečedne besede parole sconce, parolacce - nedélja (-e) f domenica:
rel. posvečevati nedelje santificare le domeniche
bela nedelja domenica in Albis
binkoštna nedelja domenica di Pentecoste
cvetna nedelja domenica delle Palme
debela, pustna nedelja domenica di carnevale
nareč. lepa nedelja sagra
etn. Martinova nedelja domenica di S. Martino
velikonočna nedelja domenica di Pasqua
PREGOVORI:
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
kdor se v petek joka, se v nedeljo smeje chi ride di sabato, piange di domenica - nedólžen (-žna -o)
A) adj.
1. innocente; candido:
nedolžna oseba innocente
2. rel. innocente, puro
3. pren. vergine
4. pren. semplice; banale:
nedolžen prepir se je sprevrgel v pretep un banale litigio degenerò in zuffa
B) nedólžni (-a -o) m, f, n innocente, puro (-a) - negotóvo adv. con incertezza, in modo insicuro, precariamente:
pren. negotovo se izražati balbettare - néhati (-am) | nehávati (-am)
A) perf., imperf.
1. finire, smettere, cessare:
nehaj s tem e finiscila
(v osmrtnicah) nehalo je biti srce naše mame ha cessato di battere il cuore della nostra compianta mamma
nehati jokati, nehati se smejati finire di piangere, di ridere
nehati deževati spiovere
nehati vreti sbollire
2. (v medmetni rabi izraža začudenje) ma no, sul serio:
nehaj, da sta se ločila?! ma no, hanno divorziato?!
B) néhati se (-am se) | nehávati se (-am se) perf., imperf. refl. (končati, končavati se) finire, cessare:
vsaka stvar se kdaj neha tutto una volta finisce
tu se pa res vse neha (izraža ogorčenje) questo è poi troppo
včasih je tako surov, da se vse neha a momenti è di una brutalità incredibile
pri denarju se vse neha è sempre questione di soldi - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - nekáko adv.
1. in qualche modo, in un certo modo:
nekako smo se vendar rešili iz težav in qualche modo riuscimmo a disintricarci dalle difficoltà
2. pressapoco, all'incirca; su per giù, giù di lì:
tehta nekako sto kilogramov pesa pressapoco un quintale