Franja

Zadetki iskanja

  • natírati (-am) | natréti (-trèm)

    A) imperf., perf.

    1. cospargere, spalmare:
    natirati z mazilom spalmare una pomata

    2. schiacciare:
    natreti orehov schiacciare noci

    B) natírati se (-am se) | natréti se (-trèm se) imperf., perf. refl.

    1. cospargersi, spalmarsi

    2. natreti se pren. accalcarsi, riversarsi:
    na trg se je natrlo ljudi una moltitudine di gente si riversò sulla piazza
  • natláčiti (-im)

    A) perf. ➞ tlačiti riempire, inzeppare, stivare, stipare:
    natlačiti cunje v vrečo inzeppare il sacco di stracci
    natlačiti pipo riempire la pipa

    B) natláčiti se (-im se) perf. refl. stiparsi; accalcarsi:
    natlačiti se v avtobus stiparsi nell'autobus
  • natréskati (-am)

    A) perf. pog. (natepsti) bastonare, picchiare, suonarle a

    B) natréskati se (-am se) perf. refl. ubriacarsi; prendere una sbornia:
    pog. natreskati se ga sbronzarsi
  • naučíti (-ím)

    A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
    naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
    naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
    pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
    pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione

    B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
    naučiti se kuhanja imparare a cucinare
    naučiti se na pamet imparare a memoria
    naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
    naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
    naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
    človek se na napakah uči sbagliando si impara
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte
  • naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
    težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
    poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
    kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
    na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
    iz navade per abitudine
    mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
    biti navada essere di prammatica
    v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che
  • naváden (-dna -o) adj.

    1. abituale, solito, consueto:
    to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

    2. ordinario, comune; semplice:
    naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
    bil je čisto navaden dan era una giornata comune
    tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta navadna pošiljka plico semplice
    ekon. navadne obresti interesse semplice
    mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
    navadni odvod derivata semplice
    fiz. navadni tlak pressione semplice
    navadna temperatura temperatura semplice
    žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
    rel. navadna nedelja tempo ordinario
    alp. navadna smer normale
    ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
    pren. knjiž. navaden človek ciompo
    navaden dan feria
    navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
    muz. navadni aulos monaulo
    film. navadni film film a passo normale
    navadni ljudje umili, gente comune
    voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
    ekst. navadni vojaki truppa
  • naváditi (-im) | navájati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. addestrare, insegnare, allenare:
    navaditi brati, pisati insegnare a leggere, a scrivere
    navajati mladino na učenje allenare i giovani allo studio

    2. abituare, assuefare; avvezzare:
    navaditi na novo okolico abituare al nuovo ambiente

    B) naváditi se (-im se) | navájati se (-am se) perf., imperf. refl. imparare, abituarsi, assuefarsi:
    navaditi se na mamila assuefarsi alla droga
    navaditi se na napore assuefarsi alle fatiche
  • navduševáti (-újem) | navdúšiti (-im)

    A) imperf., perf. entusiasmare, animare, appassionare, infervorare; furoreggiare:
    navduševati ljudi za planinstvo appassionare la gente all'escursionismo, alla montagna
    njegov glas navdušuje mlade la sua voce furoreggia tra i giovanissimi

    B) navduševáti se (-újem se) | navdúšiti se (-im se) imperf., perf. refl. entusiasmarsi, appassionarsi, infervorarsi, essere entusiasta; delirare:
    navduševati se za šport appassionarsi allo sport
    navduševati se nad dosežki tehnike essere entusiasta delle conquiste della tecnica
    v času nemega filma so se gledalci navduševali za Rodolfa Valentina ai tempi del muto gli spettatori deliravano per Rodolfo Valentino
  • nazádnje adv.

    1. poi, infine, alfine; (zadnjikrat) ultimamente, l'ultima volta

    2. pren. in fin dei conti:
    fant je nazadnje zadosti star, da se sam odloči in fin dei conti il ragazzo è maggiorenne per decidere da solo
    nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo finirà col pensare che non gli vogliamo bene
    skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti la composizione sorprende per la forza inventiva oltreché per la sua immediatezza
    nazadnje (zadnjikrat)
    sem ga videl včeraj l'ultima volta l'ho visto ieri
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare
  • nebésa (-bés) n pl.

    1. rel. paradiso, cielo:
    iti v nebesa andare, salire in cielo
    prositi nebesa milosti chiedere a Dio una grazia

    2. pren. paradiso; olimpo; stelle

    3. pren. (nebo) cielo

    4. do nebes (v adv. rabi za pojav, ki je v zelo visoki stopnji) al cielo:
    hvaliti, povzdigniti koga do nebes portare, levare uno alle stelle

    5. sveta nebesa (v medmetni rabi) santo cielo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti v devetih, v malih nebesih essere al settimo cielo, toccare il cielo col dito
    goditi se kot v nebesih vivere come un papa
    to je gotovo, kakor je bog v nebesih vero com'è vero Iddio
  • nebéški (-a -o) adj.

    1. celestiale, paradisiaco, celeste, del cielo, knjiž. superno:
    nebeški blagoslov benedizione del cielo

    2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) celestiale:
    nebeški mir pace celestiale

    3. (nebesen) celeste:
    nebesni obok, svod firmamento

    4. (v medmetni rabi)
    bog nebeški santo cielo
    mati nebeška madonna santa
    sam bog nebeški ve, kdaj se bo to končalo lo sa solo il cielo quando finirà

    5. rel.
    nebeški kruh eucaristia
    rel. nebeška mati Madonna
  • nebó (-á) n

    1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
    nebo je jasno il cielo è sereno
    dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
    južno, polarno nebo cielo australe, polare
    strani neba punti cardinali

    2. rel. cielo, Paradiso:
    pekel in nebo Inferno e Paradiso

    3. baldacchino, cielo:
    nebo (baldahin)
    nad posteljo il cielo del letto

    4. anat. palato;
    mehko, trdo nebo palato molle, duro

    5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
    zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
    kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
    spati po nebom dormire allo stellato
    umreti pod tujim nebom morire all'estero
    pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
    nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo
  • nečéden (-dna -o) adj.

    1. infame, vergognoso; disonesto:
    nečeden posel intrallazzo
    ukvarjati se z nečednimi posli intrallazzare

    2. evf. sporco, sconcio:
    nečedne besede parole sconce, parolacce
  • nedélja (-e) f domenica:
    rel. posvečevati nedelje santificare le domeniche
    bela nedelja domenica in Albis
    binkoštna nedelja domenica di Pentecoste
    cvetna nedelja domenica delle Palme
    debela, pustna nedelja domenica di carnevale
    nareč. lepa nedelja sagra
    etn. Martinova nedelja domenica di S. Martino
    velikonočna nedelja domenica di Pasqua
    PREGOVORI:
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    kdor se v petek joka, se v nedeljo smeje chi ride di sabato, piange di domenica
  • nedólžen (-žna -o)

    A) adj.

    1. innocente; candido:
    nedolžna oseba innocente

    2. rel. innocente, puro

    3. pren. vergine

    4. pren. semplice; banale:
    nedolžen prepir se je sprevrgel v pretep un banale litigio degenerò in zuffa

    B) nedólžni (-a -o) m, f, n innocente, puro (-a)
  • negotóvo adv. con incertezza, in modo insicuro, precariamente:
    pren. negotovo se izražati balbettare
  • néhati (-am) | nehávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. finire, smettere, cessare:
    nehaj s tem e finiscila
    (v osmrtnicah) nehalo je biti srce naše mame ha cessato di battere il cuore della nostra compianta mamma
    nehati jokati, nehati se smejati finire di piangere, di ridere
    nehati deževati spiovere
    nehati vreti sbollire

    2. (v medmetni rabi izraža začudenje) ma no, sul serio:
    nehaj, da sta se ločila?! ma no, hanno divorziato?!

    B) néhati se (-am se) | nehávati se (-am se) perf., imperf. refl. (končati, končavati se) finire, cessare:
    vsaka stvar se kdaj neha tutto una volta finisce
    tu se pa res vse neha (izraža ogorčenje) questo è poi troppo
    včasih je tako surov, da se vse neha a momenti è di una brutalità incredibile
    pri denarju se vse neha è sempre questione di soldi
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • nekáko adv.

    1. in qualche modo, in un certo modo:
    nekako smo se vendar rešili iz težav in qualche modo riuscimmo a disintricarci dalle difficoltà

    2. pressapoco, all'incirca; su per giù, giù di lì:
    tehta nekako sto kilogramov pesa pressapoco un quintale