róžnat (-a -o) adj.
1. rosa, roseo, rosato, carnicino, incarnato:
rožnata barva color rosa
dekle rožnatega obraza una fanciulla dal volto roseo
2. pren. roseo, rosa:
takrat nismo bili v rožnatem položaju allora non eravamo in una situazione rosea
gledati (kaj) v rožnati luči, skozi rožnata očala vedere tutto rosa
biti rožnate volje essere di ottimo umore
šport. rožnata majica maglia rosa
tisk. rožnati tisk stampa rosa
Zadetki iskanja
- sád (-ú) m
1. frutto (pl. m frutti (sadeži, sadovi); pl. f frutta (sadje, sadovi kot celota)):
obirati, pobirati sadove cogliere, raccogliere la frutta
koščičasti, mesnati, pečkati sadovi frutta drupacea, polposa, a semi
užitni sadovi frutta commestibile
sad zemlje raccolto
2. pren. frutto, risultato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prizadevanja niso rodila sadu gli sforzi non hanno dato frutto
bibl., pren. prepovedan sad il frutto proibito
PREGOVORI:
drevo se po sadu spozna dal frutto si conosce l'albero - sàj konj.
1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola
2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!
3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta
4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai
5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere - sám1 (-a -o) adj.
1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane
2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente
3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi
4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso
5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso - sám2 (-a -o) adj.
1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro
2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti
3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema
4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi - sámski (-a -o)
A) adj.
1. celibe, scapolo; (za žensko) nubile;
samski stan (moški) stato celibe, celibato; šalj. scapolaggine
2. per una persona:
samski dom casa, albergo per persone non sposate
samsko stanovanje garçonnière
B) sámski (-a -o) m, f, n celibe; nubile - sánja (-e) f
1. pl. sanje sogni, sogno:
verjeti v sanje credere nei sogni
sanjati sanje sognare, aver sogni
govoriti v sanjah parlare in sogno
hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno
2. pren. sogno:
sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
romantične sanje sogni romantici
pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
miniti kakor v sanjah passare come in sogno
lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno - sánjati (-am)
A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota
B) sánjati se (-a se) impers.
sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea - sápa (-e) f
1. respiro, fiato, alito:
sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto
2. venticello, alito (di vento):
večerna sapa venticello serale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
spet priti do sape riprendere fiato
hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato - scáti (ščíjem) imperf. vulg. orinare; vulg. pisciare:
scati v posteljo orinare, pisciare nel letto
pren. gara, da kri ščije si sfianca dalla fatica
PREGOVORI:
šalj. ni mogoče scati proti vetru contra boram non est pisciandum; non pisciare contro vento - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.
1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
seči po klobuku prendere il cappello
seči si v lase passarsi la mano nei capelli
2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo
3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio
4. pren.
spet seči po cigaretah riprendere a fumare
seči po knjigi leggere
seči po palici picchiare, bastonare
seči po steklenici essere un ubriacone
5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
seči globoko v žep pagare caro
seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
PREGOVORI:
dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina - sedàj adv.
1. (zdaj) ora, adesso:
sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento
2. oggi:
sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate
3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale
4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva
5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene
6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!
7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra
8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare - sédem (sêdmih) numer.
1. (v sam. in prid. rabi) sette:
sedem otrok sette figli
deček sedmih let un bambino di sette anni
Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
ura je sedem sono le sette
koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli
2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. sedem modrih i sette savi
muz. sedem ključev setticlavio
bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - sedéti (-ím) imperf.
1. sedere, stare seduti:
sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
koklja sedi na jajcih la gallina cova
2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
sedeti pri zajtrku fare colazione
sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
sedeti v odboru fare parte di un comitato
rel. sedeti v spovednici confessare
3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia
4. žarg. posare:
sedeti za portret posare per un ritratto
5. (trdno se prilegati) stare bene:
klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
pren. sedeti na ušesih non ascoltare
pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
sedeti po turško sedere alla turca
sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani - sêdmi (-a -o) numer. settimo (7o, VII); sette:
sedmi v mesecu il sette del mese
danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
kovati v sedmo nebo portare alle stelle
predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
alp. sedma stopnja settimo grado
rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare - sèn (snà) m (pl. sni)
1. sonno; sogno:
globok, nemiren sen sonno profondo, inquieto
pren. pogrezniti se, potoniti v sen addormentarsi
verjeti v sne credere nei sogni
2. pren. sogno:
sen se ni uresničil il sogno non si è realizzato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. spati večni sen dormire il sonno eterno, il sonno dei giusti - sénca (-e) f
1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi
2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro
3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo
4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar
5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica
6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra
7. num. ombratura, ombreggiatura
8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni - sénčica (-e) f dem. od senca ombretta; pren.
niti za senčico se oddaljiti od začrtane poti non deviare affatto dalla via da percorrere - sénčiti (-im)
A) imperf.
1. ombrare, ombreggiare, far ombra; adombrare:
noben sum ni senčil te podobe non un solo dubbio gettava ombra sull'immagine
2. um. ombreggiare, sfumare
3. ombreggiare, dare l'ombretto agli occhi:
kozm. senčiti oči ombreggiare gli occhi, le palpebre
B) sénčiti se (-im se) imperf. refl. stare all'ombra