izolíren (-rna -o) adj. isolante, di isolamento:
izolirna snov (materiale) isolante
izolirna soba reparto, camera di isolamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. izolirni trak nastro isolante
elektr. izolirna cev tubo isolante, tubo Bergmann
izolirna snov coibente
izolirne klešče pinze da elettricista
izolirne rokavice guanti da elettricista
Zadetki iskanja
- izpeljánka (-e) f
1. lingv. derivato; derivazione
2. (izvedenka) versione:
nova izpeljanka dirkalnega avtomobila una nuova versione della macchina da corsa
3. knjiž. (sklep, zaključek) conclusione - izposóditi (-im) | izposójati (-am)
A) perf., imperf. prestare, dare in prestito
B) izposóditi si (-im si) | izposójati si (-am si) perf., imperf. refl.
1. prendere in prestito, noleggiare (macchine)
2. (vzeti, jemati, prevzeti) prendere:
izposoditi si besedo iz tujega jezika prendere una parola da una lingua straniera
3. pren. (norčevati se) prendere in giro, prendersi gioco (di), burlarsi (di) - izsiljevánje (-a) n
1. estorsione, ricatto
2. uso della forza:
vzrok nesreče je bilo izsiljevanje prednosti l'incidente è stato provocato da un sorpasso forzato - izstrélen (-lna -o) adj. voj. di sparo; di fuoco:
izstrelna rana ferita (d'arma da fuoco) d'uscita - iztêči (-têčem) | iztékati (-am)
A) perf., imperf. scolare; fuoriuscire
B) iztêči se (-têčem se) | iztékati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. passare, scadere; finire:
rok za izplačilo se je iztekel il termine di pagamento è scaduto
2. (končati, končavati se) finire, andare a finire, concludersi:
vesel sem, da se je tako izteklo sono contento che sia finita così
filmski trak se je iztekel la pellicola è finita
ura se je iztekla l'orologio è scarico
pren. njegove ure so se iztekle la sua vicenda terrena si è conclusa
račun se izteče il conto torna
med. oko se je izteklo è fuoriuscito l'umor vitreo - iztŕžiti (-im) perf. incassare, ricavare, guadagnare:
letos je iztržil toliko, da si bo kupil avtomobil quest'anno ha guadagnato tanto da potersi comprare la macchina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. žarg. naše moštvo je iz šestih tekem iztržilo šest točk in sei partite la nostra squadra è riuscita a totalizzare sei punti - izvírati (-am) imperf.
1. sorgere, scaturire, sgorgare, nascere:
Sava izvira na Gorenjskem la Sava sgorga nell'Alta Carniola
2. ekst. nascere, provenire, originare, trarre origine:
bolezen, ki izvira iz revščine una malattia che trae origine dalla povertà, dovuta alla povertà
3. (imeti začetek) risalire:
običaji, ki izvirajo iz poganstva usanze che risalgono al paganesimo
4. (biti doma, roditi se) provenire, essere di:
izvira iz kmečke družine proviene da famiglia contadina - izvŕstno
A) adv. benissimo
B) (v povedni rabi)
izvrstno, da si prišel hai fatto benisimo a venire
izvrstno, da si to naredil è una gran bella cosa che l'abbia fatto
C) n šol. lodevole - izžaréti (-ím) | izžarévati (-am) perf., imperf.
1. spegnersi (brace)
2. (oddajati toploto, sevati) emanare, irraggiare (calore, onde)
3. pren. (kazati, izražati) irradiare:
z vsem bitjem izžarevati srečo irradiare felicità da tutti i pori
4. med. diffondersi, irradiarsi - já2 adv. pog.
1. (vendar) sì:
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è, sì, uno dei funghi migliori
2. (izraža pomislek) sì, già:
a ja, to še moram povedati ah sì, devo dire ancora questo
3. (izraža pomislek, nejevoljo):
ja, čakaj malo, da premislim sì, aspetta un attimo che ci penso
4. (izraža nasprotje prejšnji misli) sì:
ostal je brez službe, ja in zdaj? è rimasto senza lavoro, sì, e adesso? - jà adv. pog.
1. (vendar; izraža nejevoljo) e:
ja, nehaj se že cmeriti e smettila di frignare!
2. (izraža presenečenje) to':
ja, fant, odkod pa si se vzel?! to', giovanotto, da dove sei piovuto?! - jáblana (-e) f bot. melo (Pirus malus) bot.
okrasna, Adamova jablana melo da fiore (Malus floribunda) - jábolčko (-a) n bot.
Adamova jabolčka bacche del melo da fiore - jájce (-a) n
1. uovo:
leči, odlagati jajca fare le uova
ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
jesetrova jajca uova di storione, caviale
mravljinčja jajca uova delle formiche
2. uovo (di gallina):
izpiti jajce bere un uovo
nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
nositi, valiti jajca fare le uova
pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
(na) mehko kuhana jajca uova à la coque
trdo kuhana jajca uova sode
na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
žvrkljana jajca uova frullate
jajca v prahu uova in polvere
3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
jajca cianfrusaglie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
čajna, pitna jajca uova da bere
valilna jajca uova da covare
gastr. nadevana jajca uova farcite
poširana jajca uova in camicia
PREGOVORI:
boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche - jáma (-e) f
1. fossa, buca:
cesta je polna jam la strada è piena di buche
2. grotta, caverna:
kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
geogr. Postojnska jama grotta di Postumia
3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
apnena jama calcinaio
gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
kompostna jama fossa per la composta
lužilna jama vasca di lisciviatura
parilna jama vasca di vaporizzazione
sušilna jama vasca di essicazione
4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
jama za sneg neviera
5. (grob) fossa, tomba:
izkopati jamo scavare la tomba
spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba
6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
jama hudodelstev focolaio del crimine
7. lov. tana (del tasso, della volpe)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
grad. gradbena jama scavo di fondazione
ledena jama caverna ghiacciata
livna jama forma (fossa) da fonderia
avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
suha jama caverna asciutta
vodna jama caverna con corsi d'acqua
volčja jama trappola per lupi
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto - Jánezek (-zka) m dem. od Janez (zlasti pren. ) bravo ragazzo; šalj. Pierino
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte - jásno adv.
1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
jasno se izražati esprimersi con chiarezza
pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro
2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
jasno je sottinteso, resta sottinteso
jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
(eliptično):
jasno, da ne ve chiaro che non sa
(v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo' - jávkati (-am) | jávkniti (-em) imperf., perf. lamentarsi, gemere, piagnucolare; (pes) guaire, guaiolare:
javkati od bolečine gemere dal dolore
venomer javka, kako da je reven non fa che piangere miseria - jàz (mêne)
A) pron.
1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno
2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero
3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego