Franja

Zadetki iskanja

  • grêbsti (grêbem)

    A) imperf.

    1. scavare; raschiare; grattare, razzolare:
    grebsti (po dnu) s kavljem rampinare

    2. ammucchiare

    3. pren. tormentare, rodere

    B) grêbsti (grêbe) imperf. impers. raschiare:
    grebsti v grlu raschiare in gola
  • grênek | grenák (grênka -o)

    A) adj.

    1. amaro:
    grenek kot pelin amaro come l'assenzio

    2. pren. amaro; triste, (neprijeten) spiacevole; (zbadljiv) mordace:
    grenke solze lacrime amare
    grenka resnica amara verità
    grenek nasmeh sorriso amaro
    grenek očitek rimprovero spiacevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izpiti grenko kupo do dna bere l'amaro calice fino alla feccia
    pren. požreti grenko pilulo inghiottire la pillola
    bot. grenka penuša cardamine (Cardamine amara)
    min. grenka sol epsonite
    grenek liker amaricante

    B) grênki (-a -o) m, f, n
    spiti požirek grenkega bere un sorso di amaro
    pren. požreti marsikatero grenko sorbirsi rimproveri, appunti e sim.
    imeti grenko v ustih avere l'amaro in bocca
  • gréšen (-šna -o) adj. rel. peccaminoso, di peccato:
    grešno dejanje atto peccaminoso
    pren. grešni kozel capro espiatorio
    pren. stati kot grešna duša starsene come un'anima in pena
    pren. star. imeti s kom grešno razmerje avere rapporti extraconiugali con qcn.
  • gréti (gréjem)

    A) imperf. ➞ ogreti intr., tr. scaldare, riscaldare; tenere il caldo:
    odeja greje la coperta tiene il caldo
    greti večerjo scaldare la cena
    pren. greti gada na prsih scaldare una serpe in seno

    B) gréti (gréje) imperf. impers. fare caldo

    C) gréti se (gréjem se) imperf. refl. scaldarsi, riscaldarsi
  • grísti (grízem) imperf.

    1. mordere, rodere; masticare, rosicchiare:
    težko grize, ker ima slabe zobe mastica male perché ha i denti cattivi
    ni vedel, kaj bi napisal, in je grizel svinčnik non sapendo cosa scrivere rosicchiava la matita

    2. mordere, (pikati) pungere

    3. pog. (vznemirjati, mučiti) tormentare, crucciare, rimordere:
    grize ga ljubosumnost è tormentato dalla gelosia
    vest ga grize gli rimorde la coscienza

    4. pren. gristi (se) (prodirati v kaj trdega, s težavo prodirati) penetrare; inerpicarsi:
    voda grize v živo skalo l'acqua penetra nella roccia viva
    tovornjak se je grizel v klanec l'autocarro si inerpicava per la salita
    pren. gristi besede rivoltolare le parole
    pren. gristi kolena inerpicarsi con le mani e coi piedi
    PREGOVORI:
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
  • gúba (-e) f

    1. piega (del vestito)

    2. ruga, grinza (della pelle)

    3. ekst. piega; piega delle corde vocali; geol. falda tettonica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati odejo v dve gube piegare la coperta in due
    držati se v dve gube essere piegato, curvato in due
    lesti v dve gubi diventare sempre più curvo
  • gustírati (-am)

    A) imperf. knjiž. gustare, assaporare; mangiare, bere con gusto

    B) gustírati se (-am se) imperf. refl. (uživati) gustare, assaporare:
    gustirati se ob dobrotah na mizi gustare le leccornie in tavola
  • harmoníja (-e) f

    1. ekst. (ubranost, skladnost) armonia:
    barvna harmonija armonia di colori
    harmonija oblike in vsebine armonia di contenuto e forma

    2. muz. armonia
  • hčí (hčére) f figlia; ekst. donna:
    rodna hči figlia carnale
    najmlajša hči la figlia più piccola, più giovane
    pren. Evine hčere figlie di Eva, donne
    dati komu hčer dare a qcn. la propria figlia in sposa
    PREGOVORI:
    kakršna mati, takšna hči qual madre, tal figlia
  • híp (-a) m istante, attimo; momento, minuto:
    kratek hip breve istante
    hip pozneje je odšel un momento dopo se ne andò via
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prvi hip ga ni spoznal in un primo momento non lo riconobbe
    vsak hip bo tu torna a momenti
    vsak hip te lahko doleti nesreča la disgrazia ti può capitare in ogni istante
    zadnji hip je prišel na vlak riuscì a prendere il treno all'ultimo momento
  • híša (-e) f

    1. casa:
    kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
    kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
    pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
    montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
    atrijska hiša casa ad atrio
    večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
    arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
    pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
    mestna hiša municipio, palazzo comunale
    hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
    hiša žalosti casa, dimora del defunto

    2. (družina, rodbina) casa;
    pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
    meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

    3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
    časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
    založniška hiša (casa) editrice
    trgovska hiša impresa, ditta commerciale

    4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

    5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
    pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
    pren. rojstna hiša il tetto natio
    njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
    postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
    trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
    polit. Bela hiša Casa Bianca
    javna hiša casa di tolleranza
    PREGOVORI:
    žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
  • hitéti (-ím) imperf. ➞ pohiteti

    1. correre, affrettarsi:
    hiteti domov, na vlak, v mesto correre a casa, a prendere il treno, in città

    2. pren. (hitro se časovno odmikati) correre, volare, fuggire:
    čas hiti il tempo vola

    3. (hitro delati) affrettarsi (a); fare frettolosamente:
    hiteti pospravljati affrettarsi a sparecchiare
    hiteti z delom lavorare frettolosamente
    pren. hiti počasi festina lente
  • hítrica (-e) f

    1. fretta; frettolosità:
    hitrica ni prida la fretta non paga
    brez hitrice se je odpravil si preparò ad uscire senza fretta
    na hitrico, v hitrici kaj narediti fare qcs. in fretta, frettolosamente

    2. rapidità, velocità
  • hláče (hláč) f pl.

    1. obl. calzoni, pantaloni:
    nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
    irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
    hlače do kolen calzoni alla zuava
    jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
    dolge hlače calzoni lunghi
    kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
    spodnje hlače mutande
    hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
    guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
    šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
    šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
    pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
    pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio

    2. teh. tubo a Y
  • hláden (-dna -o)

    A) adj.

    1. fresco, freddo:
    hladno poletje, vreme estate fredda, tempo freddo
    prijetno hladna soba stanza fresca
    gastr. hladna večerja cena fredda
    gastr. hladne jedi piatti freddi

    2. (ki vsebuje, izraža nenaklonjenost) freddo:
    hladen sprejem accoglienza fredda
    hladna presoja giudizio freddo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiz. hladna svetloba luce fredda
    friz. hladna trajna permanente a freddo
    geogr. hladni pas zona glaciale
    med. (spolno) hladna ženska donna frigida
    meteor. hladna fronta fronte freddo
    polit. hladna vojna guerra fredda
    metal. hladno valjanje laminatura a freddo
    hladno lepilo colla a freddo
    voj. hladno orožje armi bianche
    pren. ohraniti hladno kri conservare il sangue freddo

    B) hládno (-ega) n freddo; fresco:
    popiti kaj hladnega bere qcs. di freddo
    spraviti na hladno mettere al fresco (latte e sim.)
    pren. spraviti, postaviti na hladno mettere al fresco, in gattabuia
  • hòd (hóda) m (hoja) cammino; andatura; vet. andatura lenta;
    zibati se v hodu avere un'andatura dondolante, andar dondoloni
    do vrha gore je ura hoda la vetta è a un'ora di cammino
    strojn. hod bata corsa del pistone
    strojn. mrtvi hod marcia in folle
  • hodíti (-im) imperf.

    1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
    hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
    hoditi sem in tja andare qua e là
    hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    hoditi po prstih andare in punta di piedi
    hoditi ko polž andare a passo di lumaca
    hoditi po vseh štirih andare carponi
    pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

    2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
    hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
    hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

    3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
    že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
    že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

    4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
    hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
    hoditi v črnem portare il lutto
    hoditi bos andare scalzo

    5. (v zvezi s 'pot'):
    hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
    hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
    hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
    hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
    hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
    pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
    hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
    šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
    hoditi po glavi frullare in testa
    pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
    pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
    hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
    hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
    hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pog. hoditi (komu)
    narobe, navzkriž andare storto
    hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • hodúlja (-e) f

    1. pl. hodulje trampoli:
    hoditi na hoduljah camminare sui trampoli; pren. camminare impettiti, mettersi in sussiego

    2. pejor. (bergle) stampella
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • hrámba (-e) f custodia, conservazione, deposito, affidamento:
    dati, vzeti v hrambo dare, prendere in custodia