vŕv (-í) f
1. corda, fune, spago; cavo:
prerezati, razplesti vrv tagliare, snodare la corda
zvezati z vrvjo legare, assicurare con una corda
odvezati vrv sciogliere, slegare la corda
jeklena, konopljena vrv, vrv iz najlona corda di acciaio, di canapa, di nylon
plezalna vrv corda da roccia, da montagna
plesalec po vrvi funambolo
2. bot. (vitica; steblo) viticcio; gambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zadrgniti si vrv okrog vratu mettersi la corda al collo, mettersi nei pasticci
navt. jadrovodna vrv scotta
teh. nosilna, vlečna vrv (pri žičnici) cavo portante e traente (della funivia)
navt. pritezna, privezna vrv cavo di manovra, ormeggio
alp. pritrjena vrv cavo fisso
navt. vrvi cordame
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
zdravje po niti gor, po vrvi dol il male viene a carrate e va via a once
Zadetki iskanja
- všéč adv. (v predik. rabi)
biti všeč piacere; essere gradito, essere di gradimento; pog. andare
dekle je fantu všeč la ragazza piace al giovanotto
ni mi všeč, da ponočuješ non mi va che tu stia fuori, che tu vada in giro di notte - za2 prep.
I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno
II. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello
2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor
3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio
4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone
5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce
6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico
7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza
8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.
9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare
10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto
11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie
12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni
13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo
14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo
15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori
16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo
III. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola
2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità
3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato
4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio
5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore
6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza
7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno
8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina - zádaj adv. dietro, di dietro:
v gledališču sedeti zadaj a teatro stare seduti dietro
priti od zadaj venire di dietro
biti zadaj v primerjavi z razvitimi essere arretrati a paragone dei paesi sviluppati
ura je zadaj l'orologio va indietro
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti
pejor. streči komu spredaj in zadaj leccare il culo a qcn. - zagrábiti (-im)
A) perf.
1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani
2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)
3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
zagrabiti za delo cominciare a lavorare
4. prendere, cogliere:
zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?
5. pren. toccare, turbare, appassionare:
zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto
6. agr. coprire (rastrellando):
zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano
B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi - zahájati (-am) | zaíti (-ídem) imperf., perf.
1. tramontare (sole, luna)
2. smarrirsi, sbagliare strada; pren. deviare, sviare:
pren. zahajati stran od bistvenega divagare
3. knjiž. (večkrat hoditi) andare, frequentare, bazzicare:
zahajati v gostilno andare all'osteria, essere un cliente abituale dell'osteria
zahajati v gledališče andare a teatro, essere un habitué del teatro
4.
zaiti v stisko trovarsi nei guai
zaiti pod vpliv essere succubo di qcn.
zaiti v dvome essere assillato dal dubbio
zaiti v dolgove indebitarsi
zaiti v politiko darsi alla politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. igralčeva slava zahaja la notorietà dell'attore va tramontando, l'attore è sul viale del tramonto - zaletávati se (-am se) | zaletéti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. sbattere contro, cozzare contro
2. zaleteti se prendere la rincorsa
3. agire avventatamete, sconsideratamente
4. pren. attaccare aspramente:
članek se zaletava v zadnjo odločitev vlade l'articolo attacca duramente l'ultima scelta del governo
fant se zaletava v vsako dekle il ragazzo molesta proprio la prima ragazza che incontra
5. zaleteti se (priti kot tujek v grlo in sprožiti kašelj) andare di traverso:
grižljaj se mu je zaletel il boccone gli era andato di, per traverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zaleteti se z glavo v zid volere ad ogni costo l'impossibile
pren. vulg. v zid se zaleti e va' al diavolo! - zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)
A) perf., imperf.
1. rattoppare intrecciando
2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
zaplesti verigo imbrogliare la catena
pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.
3. pren. imbrogliare, complicare:
dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione
4. pren. coinvolgere:
zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione
5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)
B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine
2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
položaj se zapleta la situazione si va complicando
3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane
4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
omotičen se zapleta po cesti procede vacillando - zatórej
A) adv. (zato) perciò, pertanto, quindi:
kar je dobrega, a zatorej redkega na svetu, izginja quel che c'è di buono, e quindi di raro al mondo, va scomparendo
B) zatórej konj. (ragione) per cui:
nihče noče popustiti. Zatorej sporazuma ne bo nessuno vuole cedere, per cui l'accordo non ci sarà - zdàjci adv. pren.
1. adesso; allora:
zdajci se je ustrašil in zbežal allora si spaventò e scappò via
2. (takoj, nemudoma) subito, immediatamente:
zdajci pojdi domov va' subito a casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločitev je tik pred zdajci la decisione arriva a momenti, si decide a momenti
pog. česa se lotiti tik pred zdajci accingersi a qcs. all'ultimo momento - zdéti se (zdím se) imperf. refl. ➞ zazdeti se
1. impers. sembrare, parere, apparire:
zdelo se mu je, da plava v zraku gli sembrava di librarsi in aria
2. essere disposto; andare:
ne zdi se mu čakati tako dolgo non gli va di aspettare tanto tempo
3. (počutiti se) sentirsi, trovarsi:
pri vas se mu zdi prijetno da voi si trova bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro se zdeti essere contento, soddisfatto di
zamalo se zdeti komu aversene a male
iron. to bom jaz opravil. Se mi zdi, da boš lo faccio io. Ah sì? Vorrei proprio vederlo! - zdrávje (-a) n salute:
paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - zljubíti se (-im se) perf. refl.
1. aver voglia; andare:
če se ti zljubi priti, bom vesel se hai voglia, se ti va di venire, sarò contento
2. piacere:
delal je, kadar se mu je zljubilo lavorava quando gli pareva e piaceva - zrèl (-éla -o) adj.
1. maturo (tudi pren.); stagionato:
zrelo sadje frutta matura
kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
zrel sir formaggio stagionato
2. maturo, tardo:
zreli barok il tardo barocco
zreli kapitalizem tardo capitalismo
3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
zrela ženska donna fatta, matura
biti v zrelih letih essere maturo di anni
4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
zreli nazori principi sani
zrele misli considerazioni assennate, equilibrate
5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti zrel za vešala essere degno del capestro
gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
zrela deklica una donnina allegra
kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
agr. zrela zemlja terra ricca di humus
spolno zrel sessualmente maturo
agr. zrel gnoj burro nero
zreli med miele stagionato
med. zrel tvor ascesso
zrel za trgatev vendemmiabile
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi - žé adv.
1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita
2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia
3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più
4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me
5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio
6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!
7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi
8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male
9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io
10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti
11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui
12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?
13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono
14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica
15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela - žíčnica (-e) f funicolare, funivia:
zgornja postaja žičnice capolinea della funivia
gondolska, kabinska žičnica cabinovia
nihalna žičnica funivia va e vieni
mont. jamska žičnica teleferica da miniera
tovorna žičnica teleferica; teleforo