Franja

Zadetki iskanja

  • zapírati (-am) | zapréti (-prèm)

    A) imperf., perf.

    1. chiudere:
    neprodušno zapirati chiudere ermeticamente
    zapirati z zamaški tappare
    zapirati pipe, vodo chiudere i rubinetti, l'acqua
    gore zapirajo dolino i monti chiudono la valle

    2. precludere, impedire:
    sovražniku zapreti prehod čez reko precludere al nemico il passaggio del fiume
    zapirati komu vrata do izobrazbe precludere a qcn. la possibilità di studiare

    3. rinchiudere:
    zapirati divje živali v živalske vrtove rinchiudere gli animali selvatici negli zoo
    zapirati znanost v kabinete rinchiudere la scienza nei laboratori

    4. imprigionare, incarcerare:
    zapirati ljudi imprigionare la gente

    5. pog. med. costipare, astringere:
    ta jed bo bolnika zaprla un cibo che costiperà il malato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prometni policist odpira in zapira cesto il vigile urbano libera e blocca la viabilità (della strada)
    kar sapo mu je zaprlo ob teh besedah al sentire le parole, si sentì mozzare il fiato
    pren. zapirati svoje srce pred kom non voler confessare i propri sentimenti a qcn.; non voler aiutare qcn.
    šport. zapreti igro praticare un gioco chiuso, marcare strettamente l'avversario
    pren. zapreti trudne oči spirare
    pren. pog. zapreti štacuno chiudere, serrare baracca e burattini
    zapreti usta tacere
    zapreti komu usta chiudere il becco a qcn.
    zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
    zapreti s pregradami transennare

    B) zapírati si (-am si) imperf. refl. pren. chiudere:
    zapirati si ušesa pred resnico chiudere gli occhi davanti alla realtà, fare come lo struzzo

    C) zapírati se (-am se) | zapreti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

    1. chiudersi, rinchiudersi:
    vrata se ne zapirajo dobro la porta non si chiude bene
    oči se mu zapirajo gli si chiudono le palpebre
    zapirati se v sobo rinchiudersi nella stanza

    2. pren. chiudersi, isolarsi, diventare scontrosi, diffidenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. med. voda se mu zapira soffre di ritenzione dell'urina
    rana se zapira la ferita si sta rimarginando
    vrata razstave so se zaprla la mostra ha chiuso
    zapirati se med štiri stene seppellirsi, tapparsi in casa
  • zaslúžiti (-im) perf.

    1. (dobiti denar za opravljeno delo) guadagnare:
    zaslužiti komaj za stanovanje in hrano guadagnare tanto da sbarcare il lunario
    zaslužiti na kupe denarja guadagnare soldi a palate
    na lahek način zaslužiti denar guadagnare senza molta fatica

    2. pog. prendere lo stipendio, lavorare

    3. (imeti dobiček) guadagnare:
    zaslužiti pri prodaji, s prodajo guadagnare con la vendita

    4. (upravičeno kaj dobiti) meritare:
    povedati komu, kar zasluži dire a qcn. quel che si merita
    v bitki zaslužiti odlikovanje nella battaglia meritarsi la medaglia al valore
    cerkev zasluži ogled la chiesa merita una visita
    pren. še slanega kropa, še za sol ne zasluži guadagna pochissimo, è un pessimo lavoratore
  • zasrbéti (-ím) perf.

    1. (cominciare a) prudere, pizzicare:
    noga ga je zasrbela gli prudeva la gamba

    2. pren. venir voglia, desiderare:
    ko ga vidim, me zasrbijo pesti, roke quando lo vedo, mi sento prudere le mani
    ob glasbi so jo kmalu zasrbeli podplati quando l'orchestrina cominciò a suonare, le venne una voglia matta di ballare
    ob pogledu na ves tisti denar so ga zasrbeli prsti al vedere tutti quei soldi si sentì pizzicare le dita
    jezik ga je zasrbel, da bi ji povedal, kar ji gre si sentì prudere la lingua dalla voglia di dirle il fatto suo
  • zató

    A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
    termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
    rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
    če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
    razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
    uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
    to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

    B) zató konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
    bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

    2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
    piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

    3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
    zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

    4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
    zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria
  • zatórej

    A) adv. (zato) perciò, pertanto, quindi:
    kar je dobrega, a zatorej redkega na svetu, izginja quel che c'è di buono, e quindi di raro al mondo, va scomparendo

    B) zatórej konj. (ragione) per cui:
    nihče noče popustiti. Zatorej sporazuma ne bo nessuno vuole cedere, per cui l'accordo non ci sarà
  • zatrésti (-trésem)

    A) perf. scuotere, agitare, scrollare:
    zatresti drevo scrollare l'albero
    tla je zatresel nov potres il suolo fu scosso da un nuovo sisma, un nuovo sisma fece tremare il suolo
    šport. napadalec, očividno razpoložen, je kar trikrat zatresel (nasprotnikovo mrežo) l'attaccante in evidente stato di grazia segnò ben tre volte, fece una tripletta

    B) zatrésti se (-trésem se) perf. refl. tremare; tremolare:
    spet se je zatresla zemlja la terra ha nuovamente tremato
    ko je govoril, se mu je glas včasih zatresel mentre parlava, la sua voce tremò ripetutamente
    pog. pren. hlače so se mu zatresle se la fece nei pantaloni
  • zazébsti (-zébem) perf.

    1. impers. avere, sentire freddo; pren. avere i brividi:
    zazeblo ga je v hrbet sentì freddo alla schiena
    če se ga spomnim tako strogega in nepopustljivega, me kar zazebe quando me lo ricordo così severo e inflessibile mi vengono ancora i brividi

    2. impers. raffreddarsi, fare freddo:
    z vetrom, ki je pihal, je zazeblo col vento che soffiava, si fece sentire il freddo, fece freddo
  • zazídati (-am) | zazidávati (-am) perf., imperf.

    1. murare, chiudere con un muro:
    zazidati okno murare una finestra
    zazidati dovoz chiudere l'accesso con un muro

    2. coprire edificando, costruendo, costruire su:
    kar poprek zazidati obrežje s turističnimi objekti coprire, deturpare indiscriminatamente tutta la costa con impianti turistici

    3. spendere, scialare costruendo case e sim.:
    zazidati v hišo vse prihranke spendere tutti i risparmi nella (costruenda) casa
  • zbógom inter. addio:
    ko gre zares, tedaj zbogom pogum se la cosa si fa seria, addio coraggio
    reči zbogom načrtom dire, dare addio ai progetti
    plačati, kar si dolžan in zbogom pagare il dovuto e via
  • zglasíti se (-ím se) | zglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. (uradno) presentarsi; comparire:
    zglasiti se v tajništvu presentarsi alla segreteria

    2. venire; farsi vedere, farsi vivo:
    če kaj potrebuješ, se kar zglasi se hai bisogno di qcs. vieni, fatti vivo

    3. (prijaviti se) presentarsi; chiedere (la parola):
    zglasiti se k izpitu presentarsi all'esame
    zglasiti se k besedi chiedere la parola
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
  • zlétati (-am) | zletéti (-ím) imperf., perf.

    1. volar via

    2. volare, alzarsi in volo; aer. decollare

    3. volare, sfrecciare; saltare:
    žoga je zletela mimo vrat il pallone è volato accanto alla porta
    zleteti v zrak saltare in aria

    4. cadere; piombare, scivolare:
    zletel je, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
    avto je zletel z mokrega cestišča l'auto scivolò, sbandò dalla carreggiata bagnata
    spodrsnilo mu je in zletel je v prepad scivolò e cadde nel burrone

    5. pog. andare, andarsene di corsa; partire al galoppo:
    konj je zletel v dir il cavallo partì al galoppo

    6. pog. (biti odpuščen) essere licenziato, essere silurato, essere espulso:
    fant je zletel iz šole il ragazzo è stato espulso dalla scuola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. besede so mu kar zletele iz ust le parole gli sgorgarono dalla bocca
    rdečica ji je zletela čez obraz diventò rossa in viso
    sum je zletel nanj il sospetto cadde su di lui
    zleteti na cesto venire licenziato; venire sfrattato
    žarg. šol. zleteti na izpitu essere bocciato all'esame
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte
  • ženírati (-am)

    A) imperf. (motiti, ovirati) disturbare, intralciare

    B) ženírati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti v zadregi) essere in imbarazzo; scocciare:
    ženira se govoriti o teh stvareh gli scoccia parlare di queste cose
    pog. kar delajte naprej, nič se ne ženirajte continuate pure, non vi scomodate
  • žéti1 (žánjem) imperf.

    1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
    žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
    žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
    žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia

    2. pren. mietere:
    žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
    kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina
  • živál (-i) f

    1. animale; bestia:
    krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
    gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
    divje, domače živali animali selvatici, domestici
    klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
    mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
    sveta žival animale sacro
    daritvena žival animale sacrificale
    rel. nečista žival animale impuro
    dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
    nižje živali invertebrati
    med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
    hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
    lihoprsta žival perissodattilo
    (več) živali, domače živali bestie, bestiame

    2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
    ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
    človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia

    3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
    ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada

    4. tipo; pezzo:
    on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta