vŕtati (-am) imperf. ➞ izvrtati
1. forare, perforare, trapanare; trivellare; scavare:
vrtati skalo, v skalo forare una roccia
vrtati zob trapanare un dente
črv vrta les il tarlo scava il legno, nel legno
2.
vrtati po ušesu, po nosu mettersi le dita nell'orecchio, nel naso
3. pren. assillare, crucciare, tormentare:
v duši vrta misel, zakaj je to storil nell'animo lo assilla il pensiero del perché lo avesse fatto
4. chiedere insistentemente, bombardare di domande
5. indagare, studiare
6. pog. sollecitare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vrtati koga za denar brigare per ottenere soldi
vrtati po spominu scavare nei ricordi
Zadetki iskanja
- vrtnár (-ja) | -íca (-e) m, f ortolano (-a); giardiniere (-a):
pren. postaviti kozla za vrtnarja dare le pecore in guardia al lupo - vŕtnica (-e) f bot. rosa (Rosa):
gojena vrtnica rosa antica
divja vrtnica rosa botanica; rosa canina
gojiti vrtnice coltivare le rose
bele, rdeče vrtnice rose bianche, rosse
šopek vrtnic mazzo di rose - vrvéti (-ím) imperf.
1. brulicare, formicolare:
ulice so vrvele od ljudi, na ulici je vrvelo ljudi le strade brulicavano di gente
2. riversarsi (in massa):
navijači vrvijo na stadion i tifosi si riversano nello stadio - vsák (-a -o)
A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)
B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte - vsaksêbi adv. (narazen) discosto l'uno dall'altro:
hiše stojijo nedaleč vsaksebi le case stanno non molto discoste (l'una dall'altra)
iti vsaksebi separarsi (di coniugi e sim.)
živeti vsaksebi vivere separati - vsébiti (-im) perf. knjiž. (sprejeti, prevzeti) accogliere, far proprio:
teorija, ki je vsebila biološka odkritja una teoria che ha accolto, fatto proprie le scoperte biologiche - vsesáti (-ám) | vsesávati (-am)
A) perf., imperf.
1. aspirare; succhiare; risucchiare
2. pren. (vpiti, vpijati) imbeversi, assorbire:
pren. vsesavati besede nekoga bere le parole di qcn.
B) vsesáti se (-ám se) | vsesávati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (di insetto):
njegove oči so se vsesavale v naslov knjige i suoi occhi si fissarono sul titolo del libro - vsíliti (-im) | vsiljeváti (-újem)
A) perf., imperf. imporre:
vsiliti svojo voljo imporre la propria volontà
pren. vsiljevati mnenje catechizzare
B) vsíliti se (-im se) | vsiljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. imporsi; insinuarsi, intrudersi:
analogije so se vsilile same od sebe le analogie si imposero da sé
vsilila se mu je neprijetna misel gli si insinuò un pensiero increscioso - vsŕkati (-am) | vsrkávati (-am) perf., imperf.
1. sorbire; (vdihniti) inspirare, inalare
2. assorbire; (udušiti) soffocare:
vsrkavati vlago assorbire l'umidità
vsrkati zvok soffocare il suono
pren. vsrkati izkušnje drugih accogliere le esperienze altrui, giovarsi delle altrui esperienze
pisati v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom scrivere nella lingua succhiata col latte materno
predstava, knjiga ga je vsrkala vase lo spettacolo, il libro lo aveva preso completamente - vstópati (-am) | vstopíti (-im) imperf., perf.
1. entrare:
vstopati v dvigalo entrare nell'ascensore
vstopati v avtobus salire sull'autobus
vstopati skozi vrata entrare dalla porta
vstopati po prstih, hrupno entrare in punta di piedi, rumorosamente
vstopati v državo entrare in un paese
2. entrare, penetrare; filtrare:
skozi odprtino vstopa svetloba la luce penetra, filtra dalla fessura
3. aderire, iscriversi, entrare:
vstopati v stranko aderire a un partito
4. (začenjati peti) entrare; (začenjati igrati) attaccare
5. (začenjati delovati, biti) entrare:
v književnost vstopa nova generacija in letteratura entrano, esordiscono le nuove leve
vstopati v vojno s kom entrare in guerra con qcn.
alp. vstopiti v steno attaccare la parete
spet vstopiti rientrare - vštéti (vštéjem) | vštévati (-am) perf., imperf. includere, comprendere (in):
všteti stroške v ceno includere le spese nel prezzo - vtákniti (-em) | vtíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada
2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.
3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
vtakniti v internat mettere in un convitto
vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione
4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo
B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intromettersi
2. apostrofare, molestare qcn.:
v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire - vtépati (-am) | vtêpsti (vtêpem)
A) imperf., perf.
1. gastr. sbattere (in):
vtepati rumenjake v testo sbattere i tuorli nella pasta
2. inculcare:
vtepati pokorščino s palico inculcare l'ubbidienza con le bastonate
3.
vtepati, vtepsti v glavo insegnare, far imparare
vtepati komu v glavo poštevanko, angleščino far imparare a qcn. l'abbaco, l'inglese
B) vtêpsti si (vtêpem si) perf. refl. pog. fissarsi, intestardirsi, inzuccarsi:
v glavo si je vtepel, da bo postal igralec si è fissato di divenire attore - vtís (-a) m
1. impronta:
vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili
2. impressione; effetto:
dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione
3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono
4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta
5. impronta, tipo:
vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica - vtískati (-am) | vtísniti (-em)
A) imperf., perf.
1. imprimere, comprimere
2. imprimere, improntare:
vtiskati model v vosek imprimere il modello nella cera
3. imprimere, inculcare
4. segnare, contrassegnare, dare un contrassegno, caratterizzare:
stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo le vecchie case danno un particolare contrassegno alla città
vtisniti punco punzonare
tekst. vtiskati vzorec v tkanino goffrare
B) vtískati se (-am se) | vtísniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. conficcarsi:
kamenje se vtiska v podplate le pietre si conficcano nelle suole
2. pren. imprimersi, stamparsi:
dogodek se mu je globoko vtisnil v spomin l'avvenimento si impresse fortemente nella sua memoria - vtovárjati (-am) | vtovóriti (-im) imperf., perf. caricare:
vtovarjati zaboje v vagon caricare le casse nel vagone - vzbuhávati (-am) | vzbúhniti (-em) imperf., perf.
1. divampare:
požar je vzbuhnil divampò un incendio
2. manifestarsi d'un tratto, con violenza; prorompere
3. scoppiare, esplodere (con suono sordo, cupo):
za vsako malenkost vzbuhne per ogni nonnulla gli salta la mosca al naso, perde le staffe
vzbuhniti v krohot scoppiare a ridere, scoppiare in una risata - vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire
2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano
3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!
4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita
5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta
6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare
7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle
B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto
2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio
3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto - vzdrhtéti (-ím) | vzdrhtévati (-am) perf., imperf.
1. tremare:
vzdrhteti od mraza, razburjenja tremare dal freddo, dall'eccitazione
2. battere; fremere; vibrare:
srce ji je vzdrhtevalo od sreče il cuore le batteva di felicità
vzdrhtevati od jeze vibrare d'ira
3. delinearsi; sentirsi:
na ustnicah ji vzdrhteva smehljaj sulle sue labbra si delinea un sorriso