dèska (-e) f
1. les. tavola, asse:
bukova, hrastova, smrekova deska tavola di faggio, quercia, abete
žagana deska tavola segata
rezati, oblati desko segare, piallare una tavola
spati na golih deskah dormire sull'impiantito
2. (lesena plošča za različne namene) tavola:
igralna deska tavola da gioco
kuhinjska deska tavola da cucina
likalna deska tavola da stiro
oglasna, razglasna deska bacheca, tabellone (per avvisi, comunicati)
reklamna deska tabellone pubblicitario
risalna deska tavola da disegno
3. šport. (odskočna deska) trampolino;
odskočna deska trampolino di lancio (tudi pren.)
4. šah. scacchiera;
biti prva deska essere il migliore giocatore (della squadra)
5. tisk. tavola, piano scorrevole per la composizione
6. pl. deske gled. pren. tavole:
nastopati, igrati na gledaliških, odrskih deskah calcare le tavole del palcoscenico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. deska (pri plugu) versoio, orecchio
čeb. naletna deska banco d'involo
hist. deželna deska libro catastale, urbario
šport. jadralna deska tavola da surf, da windsurf
smučarska deska snowboard, surf da neve
Zadetki iskanja
- désna (-e) f
1. destra, mano destra; gamba destra, piede destro
2. inter.
desna! dest!
3. adv.
na desno, desno a destra, sulla destra
po desni sulla destra
z desne da destra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati se desne tenere la destra
pren. ne ozirati se ne na levo ne na desno fare di testa propria
obrt. plesti same desne fare solo maglie diritte - déti (dénem) perf. mettere:
deti roke v žep mettere le mani in tasca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ponekod, denimo na deželi, običaja ne poznajo in certi luoghi, per esempio nel contado, questa usanza non è conosciuta
knjiž. denimo, da je tako mettiamo che sia così
pog. deti šale na stran scherzi a parte
pren. deti koga v koš mettere qcn. nel sacco
dobro deti (prijati, koristiti) fare bene; ekst. (ugajati) piacere
pren. ne vedeti, kam se deti non sapere che cosa fare, come comportarsi - devét (-ih) numer.
1. nove:
trikrat tri je devet tre per tre fa nove
2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
močan je kot devet mož è forte come un leone
pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti
3. f (devetica) igre il nove:
pikova devet il nove di picche - dežník (-a) m
1. ombrello; parapioggia, paracqua; nareč. ombrella:
moški, ženski dežnik ombrello da uomo, da donna
svileni dežnik ombrello di seta
zložljiv dežnik ombrello pieghevole
stojalo za dežnike portaombrelli
2. pren. voj.
atomski dežnik ombrello atomico, nucleare
3. bot.
orjaški dežnik mazza da tamburo, bubbola maggiore, fungo parasole (Lepiota procera) - distánca (-e) f
1. knjiž. (razdalja; oddaljenost tudi časovna) distanza
2. pren. distanza:
imeti, zavzeti distanco do tenere, mantenere, rispettare le distanze da
3. mat. distanza - dišáven (-vna -o) adj. aromatico:
dišavne rastline piante aromatiche
dišavna zelišča erbe aromatiche
dišavna sol sale da bagno
dišavna posoda boccetta di profumo, redko profumiera - dišèč (-éča -e) adj. odorante, che odora; odoroso, profumato;
dišeče soli sali da bagno
bot. dišeča perla stellina odorosa (Asperula odorata)
bot. dišeči grahor latiro (Lathyrus odoratus)
bot. dišeči les calicanto d'estate (Calicanthus floridus)
bot. dišeči volčin dafne (Daphne cneorum) - divjáti (-ám) imperf. ➞ podivjati
1. impazzare, scatenarsi; correre (furiosamente)
2. imperversare, infuriare, essere in tempesta:
morje divja il mare è in tempesta
v deželi že več let divja vojna nel paese da vari anni infuria la guerra
3. (divje rasti) crescere selvaggiamente - dívji (-a -e) adj.
1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici
2. (ki še ni kultiviran) selvaggio
3. pren. selvaggio, selvatico
4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato
5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato
6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)
7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio - dléto (-a) n scalpello:
plosko, polkrožno dleto scalpello piatto, semicircolare
žlebasto dleto sgorbia
kamnoseško, mizarsko, rezbarsko dleto scalpello da tagliapietre, da falegname, da intagliatore
mont. vrtalno dleto scalpello da perforazione
križno dleto scalpello a croce - dôba (-e) f
1. tempo, periodo, stagione; anni:
čakalna doba periodo, tempo di attesa
delovna doba anzianità di servizio (del prestatore di lavoro)
deževna doba stagione delle piogge
moška doba (anni della) maturità
otroška doba (anni della) fanciullezza
življenjska doba (durata della) vita; pren. avt. durata (di una macchina)
poskusna doba periodo di prova
2. (zgodovinska doba) età, epoca, era:
doba tehnike era della tecnica
um. baročna doba epoca barocca
pren. zlata doba età dell'oro
3. (čas) arco di tempo, periodo; anni:
dolgo dobo ga že ne vidim non lo vedo da anni
v dobi desetih let se marsikaj spremeni in dieci anni cambiano tante cose
4. muz. tempo, battuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
atomska doba era atomica
kamena, bronasta, železna doba età della pietra, del bronzo, del ferro
astr. obhodna doba periodo di orbita
bot. vegetacijska doba periodo vegetativo
fiz. nihajna doba periodo (di oscillazione)
geol. ledena doba periodo glaciale
jur. pokojninska doba anzianità di servizio
kem. razpolovna doba tempo di dimezzamento, periodo
med. inkubacijska doba (periodo di) incubazione
med. ležalna doba degenza
šol. učna doba (periodo di) tirocino, apprendistato
lov. lovna doba stagione venatoria
lov. varstvena doba periodo di divieto di caccia - dóber (dôbra -o)
A) adj.
1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci
2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore
3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga
4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna
6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona
7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini
8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada
9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene
B) dôbri (-a -o) m, f, n
1.
dobri i buoni
2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!
3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo - dôbro adv.
1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene
2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile
3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato
4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi
5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano
6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare - dočákati (-am) imperf.
1. (finir col) conseguire, ottenere, raggiungere:
končno smo dočakali mir! finalmente è venuta la pace
2. vivere, raggiungere:
dočakati visoko starost raggiungere una tarda età
tako je slab, da bo jutra težko dočakal sta così male che difficilmente vivrà fino al mattino
3. pren. ricevere, accogliere
PREGOVORI:
kdor čaka, dočaka il tempo viene per chi lo sa aspettare; con la pazienza si vince tutto - doletéti (-ím) | doletévati (-am) perf., imperf. accadere; avere; cogliere; essere colpito (da):
družino je doletela nesreča la famiglia è stata colpita da una disgrazia
doletel ga je nepričakovan poraz è stato inaspettatamente sconfitto
smrt te lahko doleti kjerkoli la morte ti può cogliere dovunque
doletela me je velika čast, da pozdravim ho il particolare onore di porgere il saluto - dólg (-a -o) adj.
1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica
2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni
3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura - doména (-e) f
1. campo (d'attività), settore:
zdravljenje bolezni ne smemo jemati za domeno specialistov la cura delle malattie non è da considerarsi un campo riservato esclusivamente agli specialisti
2. hist. demanio - domísliti (-im) | domíšljati (-am)
A) perf., imperf.
1. considerare a fondo; giungere a conclusione
2. (opozoriti) ricordare (a qcn.)
B) domísliti se (-im se) | domíšljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. ricordarsi
2. venire in mente
C) domíšljati si (-am si) imperf. refl.
1. presumere (di se), darsi arie, pretendere, credere, piccarsi:
domišlja si, da vse ve crede di saper tutto
zaradi svojih uspehov si fant preveč domišlja al ragazzo i successi hanno dato alla testa, hanno montato la testa
2. immaginarsi, mettersi in testa - domišljeváti (-újem)
A) imperf. (domišljati) ricordare
B) domišljeváti si (-újem si) imperf. refl. credere; presumere, piccarsi, darsi arie:
toliko si domišljuje, pa nič ne zna si dà tante arie e invece non sa niente